Greda za gredo in dan za dnem ... nastaja lepota

Včasih je najlepša novica prav to, da se nič ne spreminja. Da nekaj še naprej uspeva, raste, cveti in bogati vsakdan na enak, zanesljiv način. Takšen je Grajski vrt na Otočcu – kjer narava in človek dihata v sozvočju in kjer vsako jutro potrdi, da dobre stvari ne potrebujejo velikih popravkov.

Jutro na vrtu ima poseben čar. Svežina, ki se še drži tal, kapljice rose na listih in nežna svetloba, ki riše na vsako gredo druge barve. Vrt je urejen, negovan, a hkrati zelo živ, svoboden in sproščen – tak, kot mora biti pravi vrt. Pisan mozaik zelenjavnih gred, cvetja in grmičevja ustvarja prijeten občutek domačnosti.

Letos bodo na Grajskem vrtu še posebej ponosni na bučke vseh vrst, ki obetajo obilno sezono. Med njimi pa že zdaj lepo uspevajo številne druge vrtnine: paradižnik, ki počasi nabira moč za poletno rdečico, paprika, bogata z vitaminom C, ter stebelna in gomoljna zelena, znani kot podpora prebavi in razstrupljanju telesa. Tu je tudi koromač, ki blagodejno vpliva na prebavni sistem, pa domača čebula in česen – naravna zaveznika imunskega sistema, ki ju v zdravi kuhinji ne sme nikoli zmanjkati.

Koromač uporabljajo v otoških kuhinjah najpogosteje kot prilogo h krškopoljskemu prašiču. Postrežejo pa tudi svežega, kot solato, saj tako ohrani svežino, svoj značilni okus in vse hranilne snovi.

Posebno lep prizor so kodrasti listi ohrovta, nežno zelenje korenja in sijoče listne ploskve jajčevcev. Na grajskih gredah uspeva tudi krompir, visoke grede pa ponujajo bogastvo solate, rdeče pese, špinače in sladkih jagod. Rdeča pesa slovi kot podpora krvnemu obtoku, špinača pa vsebuje obilje železa in vitaminov. In vse to vrtno bogastvo je vedno nabrano ob pravem času – v obdobju užitne zrelosti, ko je hranilna vrednost najvišja.

Iz blitve, ki raste v visokih gredah, največ pripravljajo pire, ki ga postrežejo z njoki. Je pa tudi pomembna sestavina zelenjavnih raviolov, ki so priloga k jedem z brancinom

V grajski kuhinji redno uporabljajo jušno zelenjavo, kot so zelena, peteršilj, korenje, kodrasti ohrovt … Zeleno vključujejo v pripravo pikantne hladne omake, korenje in peteršilj sta nepogrešljiva v juhah in ragujih. Kodrasti ohrovt uporabljajo trenutno za pripravo hrustljavega čipsa, ki je lepa dekoracija pri njokih, pa tudi kot spremljavo k telečjim ličnicam.

Med gredami se samozavestno vzpenjajo stebla sončnic, katerih cvetovi bodo kmalu začeli slediti soncu, tu in tam pa ujamejo pogled ivanjščice, stare sorte vrtnic in muškatne kadulje, ki s svojimi belorožnatimi cvetnimi »zajčki« privabljajo čebele in metulje. Ti cvetlični poudarki dajejo Grajskemu vrtu skoraj slikarsko podobo – kot da bi ga kdo ustvarjal s čopičem.

Zeliščna spirala je polna nežnih kamilic in osvežujoče melise. Cvetove kamilic bodo ob najprimernejšem času pobrali ljubiteljski vrtnarji – med njimi so tudi zaposleni v različnih službah Term Krka – in jih posušili za domači čaj, meliso pa bodo poželi in uporabili za grajski ledeni čaj.
Izbrano cvetje z Grajskega vrta pa pomeni še dodatek k otoški hotelski ponudbi, saj je uporabljeno za dekoracijo recepcije in restavracij.

Življenje na vrtu ima svoj ritem ... Ob prihodu sem zmotila tišino pred začetkom delovnega dne – kmalu se mi je na delovnem sprehodu med gredicami pridružila prehranska svetovalka Janja, malo zatem pa še vrtnarja Tamara in Jure, ki sta takoj ugotovila, da bosta imela tokrat precej opravka z novim navalom vedno lačnih polžev brez hišic, ki so si za zajtrk privoščili mlado zelje. Tudi to je del vrtnarske resničnosti – nenehno iskanje ravnovesja med naravo in njenimi izzivi.

Grajski vrt pa ni samo paša za oči. Njegova posebnost je tudi tesno sodelovanje vrtnarske ekipe z otoškimi kuharskimi mojstri, saj je vrt njihova prva in najboljša sezonska tržnica. Kuharji se z vrtnarji vnaprej dogovorijo, katera živila želijo ponuditi na krožnikih. Tako raste na tem vrtu točno to, kar postane nato del kulinarične zgodbe – sveže, sezonsko, lokalno. Z nič kilometri poti od vrta do kuhinje in do gostovega krožnika. Živila ohranijo tako kar največ vitaminov in mineralov, ob tem pa ponujajo tudi neponovljiv okus, kakršnega lahko data le isti dan nabrana zelenjava in sadje.

Na vrtu sem se poslovila z obljubo, da se kmalu znova vidimo, Tamara in Jure pa sta se poslovila od mene z zgovorno gesto – šopkom ivanjščic in sivke ter nekaj hrustljavimi češnjami in jagodami za na pot skozi mestno gnečo ... Preprost opomnik, da vrt ne daje le hrane, ampak tudi občutek topline, lepote in povezanosti.

In prav zato Grajski vrt na Otočcu ne potrebuje sprememb. Ostaja tak, kakršen je bil zasnovan – živ, rodoviten in navdihujoč.