Skupna cena:
Okrevanje, ki vrača moč in samozavest
Rehabilitacija po kirurškem zdravljenju artroze kolčnega sklepa
Rehabilitacija po kirurškem zdravljenju artroze kolčnega sklepa je ključna za ponovno pridobitev gibljivosti, moči in samozavesti. Po vstavitvi totalne kolčne proteze se bolniki postopoma vračajo k vsakodnevnim opravilom, športnim aktivnostim in delovnim obveznostim. Z ustrezno vadbo, edukacijo in podporo se zmanjšajo bolečine, izboljša funkcija sklepa ter omogoči varno in neodvisno življenje.
Barbara Adlešič Žugelj, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine
Eden glavnih vzrokov za bolečino in oviranost pri starejših je osteoartroza. S staranjem prebivalstva, množično prekomerno prehranjenostjo in naraščanjem števila poškodb pa se pričakuje, da bo globalna razširjenost osteoartroze še naprej naraščala. Ko so konservativne možnosti zdravljenja tega izčrpane, je učinkovit in splošno priznan poseg vstavitev totalne kolčne proteze. Cilji rehabilitacije po takem posegu so poleg zmanjšanja bolečine tudi preprečevanje pooperativnih zapletov, izboljšanje gibljivosti in odprava deformacije sklepa, korekcija vzorca hoje, preprečevanje padcev, izboljšanje kakovosti življenja in ohranjanje človekove neodvisnosti.
REHABILITACIJA PO VSTAVITVI TOTALNE ENDOPROTEZE (TEP) KOLČNEGA SKLEPA
V večini objavljenih protokolov se rehabilitacija deli v grobem v štiri pooperativne faze, napredovanje med njimi pa je odvisno od doseganja ciljev posamezne faze. Da bi se izognili izpahu kolka, prejmejo bolniki natančna navodila glede položajev in gibov, ki jim lahko škodujejo, splošni previdnostni ukrepi pa so: izogibati se je treba hkratnemu upogibu in zvračanju noge navznoter, pri izvajanju vaj s prisilnim gibom v kolku, nizkemu sedišču (kolki naj bodo višje od kolen) in križanju nog, previdnost je potrebna pri počepanju, pri pobiranju predmetov s tal, pri obuvanju in oblačenju (spodnji del telesa), pri vstopanju in izstopanju iz avtomobila. Svetovano je, da na operiranem boku ne ležimo, dokler nam to povzroča bolečine in nam ni udobno, spanje z blazino med nogama pa je svetovano prvih 4–6 tednov.
Po odpustu iz bolnišnice naj se tudi v domačem okolju nadaljujejo vaje za izboljšanje gibljivosti in krepitev mišične moči obeh spodnjih udov. Svetuje se hoja z berglami, s postopnim povečevanjem razdalje glede na zmožnosti. Šest do osem tednov po operaciji opravi bolnik kontrolni pregled pri kirurgu, ta pa običajno predlaga nadaljevanje rehabilitacije v okviru dvotedenskega stacionarnega zdraviliškega zdravljenja. Program rehabilitacije v zdravilišču individualno prilagajamo glede na bolnikovo klinično sliko. Ob vajah za noge je priporočeno izvajati tudi vaje za krepitev mišic trupa, za trening dinamičnega ravnotežja in vaje, usmerjene v funkcijo, kot so hoja po stopnicah in prestopanje ovir. Bolniki so lahko vključeni v vodeno hidrogimnastiko v bazenu ali v Hubbardovi kadi, če je pooperativna brazgotina zaceljena in ni drugih kontraindikacij za izvajanje vaj v vodi. Hojo ob opori pripomočka (bergle, pohodne palice) svetujemo, dokler ni ustrezna shema hoje. Po zaključenem zdraviliškem zdravljenju se pacienti praviloma vračajo k fizično manj zahtevnim predoperativnim aktivnostim.
VRAČANJE V AKTIVNO ŽIVLJENJE
Pripomočki za dnevne aktivnosti
Zmanjšana funkcionalna zmogljivost po TEP kolka lahko vztraja 12 mesecev ali še dalj.
V domačem okolju svetujemo uporabo pripomočkov za lažje izvajanje dnevnih aktivnosti, kot so: stenski ročaji v tušu ali kopalni kadi in ob straniščni školjki, stabilen stol pri tuširanju, nastavek za povišanje straniščne školjke, protizdrsne podlage, umivalna goba z ročajem, pripomoček za oblačenje nogavic, dolga žlica za obuvanje čevljev, pripomoček za pobiranje stvari s tal, čvrste blazine na sediščih.
Intimno življenje
Pri bolnikih je najpogostejši strah pred izpahom kolka; deloma je to povezano s pomanjkanjem informacij. Splošno pravilo je, da se po TEP kolka izogibamo ekstremnemu upogibanju kolčnega sklepa, zato sta odsvetovana položaja tako klečanje na partnerju in nekaj tednov tudi ležanje na operiranem boku.
Nosečnost in porod po TEP kolka
V primerjavi z bolnicami brez TEP ni pri ženski v rodni dobi po zamenjavi kolka nič večjega tveganja za zaplete v nosečnosti. Prav tako ni znanih škodljivih vplivov na zdravje še nerojenega otroka, nosečnost pa nima škodljivih učinkov na protezo. Med najpogostejšimi težavami, ki jih navajajo operirane nosečnice, so večje bolečine v operiranem kolku. Zaradi TEP med porodom ni opaznega povečanja zapletov pri nosečnici ali otroku, odločitev za preventivni carski rez je individualno pogojena.
Vožnja avtomobila
Za vožnjo osebnega avtomobila smo ponovno sposobni 4 do 8 tednov po operaciji. Dejavniki, ki lahko vplivajo na varnost vožnje, so bolečina, prejemanje opioidnih analgetikov, višja starost in predhodne vozniške sposobnosti.
Vračanje v šport
Ker se obseg in indikacije za totalno artroplastiko sklepov širijo, so kandidati za kirurški poseg danes tudi demografsko mlajši in fizično bolj aktivni, zato pa imajo tudi višja pričakovanja glede vračanja v aktivni življenjski slog. Po drugi strani pa se starejša populacija ukvarja s športom dlje. Večina bolnikov se lahko vrne na predoperativno raven ukvarjanja s športi z nizkim oziroma zmernim tveganjem 7 do 12 mesecev po kirurškem posegu, v povprečju po 6 mesecih.
Na splošno so priporočljivi športi z nizkim tveganjem, kot so plavanje, kolesarjenje, nordijska hoja, jadranje, golf, pohodništvo, ples in tek na smučeh. Vključitev v športe z zmernim tveganjem, kot so tenis, alpsko smučanje, gorsko pohodništvo in športni tek, se priporoči individualno, glede na posameznika. Odsvetovani pa so športi z visokim tveganjem, kot so maraton, nogomet, rokomet, odbojka, košarka, borilne veščine, skok v višino, smučanje na vodi in plezanje.
Vračanje na delovno mesto
Vrnitev na delovno mesto je cilj uspešne rehabilitacije. V povprečju se bolniki vrnejo na delovno mesto po 3 mesecih.
Z vključitvijo bolnika v zgodnjo pooperativno rehabilitacijo izboljšamo izid zdravljenja. Temelj rehabilitacije pa so edukacija bolnika, izvajanje vaj za krepitev mišic spodnjih okončin in trupa, vaj, usmerjenih v funkcionalni trening, in vaj za izboljšanje ravnotežja ter trening hoje s pripomočkom.