Zdrav črevesni mikrobiom vpliva na zdravje celotnega organizma

Ta mikroskopski svet je eden izmed temeljev našega zdravja in vpliva tudi na to, kako dolgo in kako vitalno bomo živeli. 

Mikrobiom je gradnik imunskega sistema

Kar 70–80 % naših imunskih celic se nahaja v črevesju. Zdrav mikrobiom, ravnovesje bakterij v črevesju, omogoči, da imunski sistem razlikuje med neškodljivimi snovmi in nevarnimi patogeni in tako preprečuje kronična vnetja.

Mikrobiom vpliva na presnovo in uravnavanje telesne teže

Bakterije v našem črevesju odločajo o tem, koliko energije in vitalnih snovi bomo pridobili iz hrane, saj:

• nadzirajo krvni sladkor – določene bakterije pomagajo uravnavati inzulin in s tem preprečujejo sladkorno bolezen tipa 2. Stabilna raven krvnega sladkorja je ključna za enakomerno oskrbo celic z energijo; kadar sladkor hitro naraste in nato strmo pade, občutimo to kot utrujenost, pomanjkanje koncentracije in veliko potrebo po (pre)hitro delujočih ogljikovih hidratih;
• in so odgovorne tudi za sintezo vitaminov – mikrobiom sam proizvaja vitamine, to je vitamin K (pomemben za strjevanje krvi in za trdnost kosti) in vitamine skupine B, ki jih je vedno težje zagotoviti z živili. Zlasti za ljudi, ki ne uživajo živil živalskega izvora, je zelo pomemben predvsem vitamin B12.

Neravnovesje v mikrobiomu, ki ga strokovno imenujemo disbioza, se redko pojavi kar čez noč. Gre za tiho kopičenje simptomov, ki jih pogosto zamenjujemo s "stresom" in "utrujenostjo", v resnici pa nam telo tako sporoča, da so v našem črevesju slabe bakterije prevladale nad dobrimi. Ključni znaki neravnovesja v mikrobiomu, na katere moramo biti pozorni, so:

Težave s prebavo 

Težave s prebavo so prvi, najbolj neposreden alarm. Če se to pojavlja redno (večkrat na teden), naše črevesje ni v ravnovesju.

Znaki tega so:

• napihnjenost in vetrovi  – prekomerno nastajanje plinov po obroku je pogosto znak, da se hrana pod vplivom določenih bakterij fermentira tam, kjer se ne bi smela;
• neredno odvajanje – pri čemer se izmenjavajo zaprtja in driske ali pa gre za občutek nepopolnega izpraznjenja;
• zgaga oziroma refluks, ki je prav tako lahko posledica neravnovesja v mikrobiomu, kajti to lahko vpliva na kislost in na to, kako hitro se bo želodec praznil.

Nihanje energije in razpoloženja (zaradi povezave črevesje–možgani–počutje)

Kot rečeno, proizvaja črevesje večino serotonina, proizvaja pa tudi dopamin, zato se disbioza hitro odrazi tudi v razpoloženju. Pojavijo se lahko:

• kronična utrujenost, ko se zbudimo utrujeni, tudi ko dovolj spimo. Slabi mikrobi namreč motijo absorpcijo t. i. hormonov sreče, pa tudi drugih za energijo nujnih hranil;
• "možganska megla", to so težave s koncentracijo, pozabljivost in občutek zmedenosti;
• nihanje razpoloženja, s povečano tesnobnostjo, razdražljivostjo in brezvoljnostjo brez očitnega zunanjega razloga.

Zdrav mikrobiom v našem črevesju je kot bujen vrt – čim bolj je ta vrt raznolik, tem bolj je odporen celotni sistem. 

Prehrana je gorivo za dobre bakterije

Odlična hrana za naše črevesje so vlaknine, zato velja preprosto osnovno pravilo: več rastlin, več vlaknin.

1.  Vlaknine so prebiotiki. Najdemo jih v stročnicah (čičerka, leča, fižol, bob, grah), nebrušenih žitih (ajda, proso, oves, pira, rž, ječmen …), oreščkih in semenih. Veliko vlaknin imajo tudi česen, čebula, por, beluši in banane.

2.  Fermentirana hrana so probiotiki. Uživajmo čim več hrane, ki je bogata s probiotiki, taka pa so:

• slovenska klasika – kislo zelje in repa,
• mlečni izdelki z živimi kulturami – kefir, jogurt,
• iz eksotike pa – kombuča, kimči, miso.

3.  Poskrbimo za raznolikost  – pravilo je 30 rastlin na teden. Zaužijmo tedensko vsaj 30 različnih rastlinskih živil. Različne vrste bakterij namreč rade "večerjajo" različno hrano.

4.  Koristni so tudi polifenoli. Temna čokolada (z vsaj 70 % kakava), jagodičevje, rdeče grozdje, zeleni čaj in rdeče vino (v zmernih količinah) delujejo kot antioksidanti in mikrobiom jih obožuje.

5.  Poskrbimo za raznolikost  – pravilo je 30 rastlin na teden. Zaužijmo tedensko vsaj 30 različnih rastlinskih živil. Različne vrste bakterij namreč rade "večerjajo" različno hrano.

6.  Koristni so tudi polifenoli. Temna čokolada (z vsaj 70 % kakava), jagodičevje, rdeče grozdje, zeleni čaj in rdeče vino (v zmernih količinah) delujejo kot antioksidanti in mikrobiom jih obožuje.

Črevesno floro pa lahko neposredno uničuje tudi uživanje določene hrane. Priporočljivo je:

• da ne uživate visoko predelane hrane, kajti konzervansi in emulgatorji v taki hrani lahko poškodujejo črevesno sluznico,
• da ne uživate umetnih sladil, kajti nekatera sladila dokazano negativno spreminjajo sestavo črevesnih bakterij,
• in da čim bolj zmanjšate tudi uživanje sladkorjev, kajti sladkor hrani "slabe" bakterije in kvasovke, to pa vodi v neravnovesje bakterij v črevesju (disbiozo).

Oddih v termah že sam po sebi podpira črevesno mikrobioto in s tem zdravje: termalna voda, savnanje, gibanje in ekološka, z vlakninami bogata prehrana zmanjšujejo stres, preprečujejo vnetja in izboljšujejo prebavo. V nadzorovanem, mirnem okolju in ob strokovni podpori se mikrobiom tudi hitreje obnavlja.

Dodatno pa pripomorejo k temu medicinski velneški programi:

• VitaDetox, ki razbremeni in »resetira« črevesje z nadzorovano, pretežno tekočo protivnetno prehrano in razstrupljevalnimi tretmaji.
• SlimFit, ki z uravnoteženo individualno prilagojeno prehrano in vadbo spodbuja zdravo presnovo in podpira razvoj koristnih bakterij, zmanjšuje nalaganje maščobe in tvorbo stresnega hormona kortizola in krepi mišice, ki so pomemben generator metabolizma.  
• ImmunoRebalance, ki krepi imunski sistem (80 % ga je povezanega s črevesjem) z antistres pristopi, gibanjem v naravi, odklopom od stresorjev (med drugim z digitalnim detoksom) in ciljanimi terapijami.