Skupna cena:
Zgodbe iz globin časa
Dolenjske Toplice – kraj in terme (1. del)
Fizioterapevti Term Dolenjske Toplice spodbujamo goste med izvajanjem rehabilitacije k zdravemu načinu življenja in s tem tudi h gibanju na prostem, v naravi. Da bi bili sprehodi prijetnejši, njihovi koraki lažji in da bi bili še bolj radovedni, jim radi pripovedujemo zanimivosti, povezane z našim krajem in njegovo bogato zgodovino.
Nadja Pršina, vodja fizioterapije v Termah Dolenjske Toplice
Od prazgodovine do antike
Vsaka zgodba ima začetek in tako ga ima tudi zgodba termalne vode v Dolenjskih Toplicah in z njo povezanega razvoja dolenjskih term. Geološko dogajanje pred 35 do 30 milijoni let, ko so nastale Alpe, je povzročilo intenzivno premikanje velikih blokov različno starih apnencev in dolomitnih kamnin, s premerom nekaj deset kilometrov, in njihovi deli so se narivali drug na drugega. Dolomit na našem območju je zato plastnat in napokan – skupaj z jurskimi kamninami je narinjen na kredne apnence Roškega pokrova kot Topliški pokrov. Današnje površje, prepredeno z vertikalnimi prelomi, se je oblikovalo v obdobju od 3 milijone let do danes, ob takšnih prelomih pa lahko priteče na površje termalna voda. Na razgaljenih kamninah najdemo fosilne ostanke litiotidnih školjk, ki so rasle v plitvem pramorju, navpično zakopane v karbonatno blato. Uspevale so v obalnih tropskih vodah in zatišnih predelih plitvih lagun. Več sto primerkov teh vrst je živelo zgoščeno na majhnem območju, združeno v morske trate.
Fosili teh školjk so v Dolenjskih Toplicah predstavljeni s pojasnjevalno tablo ob potoku Sušica pri Bučarjevem mlinu (pod velneškim centrom Vitarium Spa & Beauty).
Na območju Dolenjskih Toplic sta dva glavna preloma – v dinarski smeri in v srednje madžarski smeri. Ob takem prelomu se na slabo prepustnih kamninah zbira termalna voda. Iztekanje termalne vode na površje pa omogočajo manjši, sekundarni prelomi. Eden takšnih je Zdraviliški prelom, ki loči tople izvire na desnem bregu in v strugi Sušice od območja s hladno kraško vodo na jugu.
Žužemberški prelom poteka ob vznožju Kočevskega Roga v dinarski smeri.
Takšne razmere so bile ugodne za naselitev človeka. Najdena kamnita sekira dokazuje človekovo prisotnost tu v mlajši kamen dobi, v obdobju neolitika (5000–3500 let pr. n. št.), v bližnji okolici pa so vidni ostanki utrjenih prazgodovinskih gradišč iz 10.–9. stol. pr. n. št., to je na prehodu bronaste v železno dobo. Eno takih gradišč, Cvinger, je predstavljeno z urejeno pešpotjo, ki vodi mimo gomilnih grobišč in območja, kjer so imeli talilne peči za predelavo železove rude, do 740 metrov dolgega obzidja. To arheološko najdišče je znano tudi po najdbi bronaste figuralne situle, ki spada ob situlah iz Vač in z Magdalenske gore med najlepše v Sloveniji. Pot Cvinger je ena prvih urejenih arheoloških poti v Sloveniji. Opremljena je s pojasnjevalnimi tablami. Na poseljenost tega območja v antičnem času pa kažejo najdbe bronaste rimske zaponke, kamnite plošče z izklesanimi napisi in hišaste žare v bližnji okolici Toplic.
Kdaj so ljudje odkrili izvir termalne vode na območju današnjih term, ostaja neznanka, domišljija pa nam na ta prazni list piše različne zgodbe. Ljudsko izročilo pravi, da naj bi ga našli hlapci plemenitašev ob lovu na jelene, njihova zdravilnost pa naj bi se razkrila ob psu z bolno nogo. Neka druga zgodba pa govori o psu nekega mežnarja, ki ga je povozil voz. Poškodovan se je zavlekel v gozd, gospodar pa ga je tam našel ležati v luži termalne vode.
Predvidevamo lahko, da so tople izvire poznali že prebivalci prazgodovinske naselbine Cvinger. Tako je sklepal tudi topliški župnik Janez Podboj, ki je leta 1908 zapisal v župnijsko kroniko, da je »opravičeno mnenje, da so že ti davni prebivalci naše okolice poznali in uporabljali gorke topliške vrelce ter se zaradi njih radi tu naseljevali«.
Topla zdravilna voda in ljudje, ki so razumeli njen pomen, so skozi zgodovino omogočili razvoj kraja in tudi zdravilišča. O njihovih vizijah in dejanjih lahko v nadaljnjih člankih.
Vir (besedilo in fotografije):
Dolenjske Toplice v odsevu časa, znanstvena monografija ob 800-letnici prve omembe Dolenjskih Toplic v zgodovinskih virih (2015)
Sorodne vsebine
-
V teh koncih se skrivajo številne priložnosti za vznemirljiva doživetja v prvinski naravi
Divja narava v okolici Dolenjskih Toplic
-
-
