Pojdi na vsebino

Ekonomom Kartuzije Pleterje: »Tu mi ni nikoli zmanjkalo izzivov«.

Pogovor z Jožetom Simončičem, ekonomom Kartuzije Pleterje

Besedilo: Helena Peterlin in Anja Bauer       

  

Kartuzija Pleterje, ki leži blizu Šentjerneja na Dolenjskem, je katoliški samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški cerkvi. Samostan, ki ga je leta 1403 ustanovil grof Herman II. Celjski, je edina še delujoča kartuzija v Sloveniji. Graditi so ga začeli na začetku 15. stoletja. Od prvotnega poslopja je ostala samo cerkev sv. Trojice, ki je edinstven primer gotske sakralne stavbe v srednji Evropi. Leta 1595 je bil samostan razpuščen in izročen v roke jezuitom v ljubljanskem kolegiju. Kasneje je prešel v zasebno last. Leta 1899 ga je kartuzijanski red odkupil in pozidal nov samostan. Vstop v kartuzijo obiskovalcem danes ni dovoljen, lahko pa si ogledajo projekcijo o življenju menihov v zakristiji nekdanje gotske cerkve.

Jože Simončič že več kot tri desetletja vodi ekonomijo v Kartuziji Pleterje, je predan učitelj in svetovalec, strokovnjak na vinarskem in sadjarskem področju, od nedavnega pa tudi častni občan občine Šentjernej. Zaupal nam je, kako potekata življenje in delo za zidovi kartuzije, kaj je zanj največji izziv in kako je biti skrbnik tako velikega posestva.


Več kot 32 let vodite gospodarstvo v Kartuziji Pleterje

 

Na kaj ste najbolj ponosni?

Največ mi pomeni to, da sem lahko sodeloval pri ohranjanju bogate naravne in kulturne dediščine Kartuzije Pleterje, ki me je navdihovala že kot otroka in mladostnika, saj sem živel v neposredni bližini.

 

Kako se je vse skupaj pravzaprav začelo?

Takrat sem bil zaposlen na Srednji kmetijski šoli Grm, kjer sem poučeval kmetijsko strojništvo. Ker sem po izobrazbi agronom sadjarsko-vinogradniške smeri, sem že takrat v Pleterjah občasno pomagal pri reševanju problemov z omenjenih področij. Vseeno je bilo zame presenečenje, ko me je nekdanji prior Janez Drolc povabil za vodjo pleterske ekonomije. Prepričal me je tedaj novi prior Janez Hollenstein, ki je zelo natančno vedel, kaj bi bile moje odgovornosti in kompetence.

F013292 pleterje jost gantar 4 photo m

 

TP2 0852

Ste univerzitetni diplomirani inženir agronomije, predavatelj, enolog, degustator, ambasador cvička, kar vam nedvomno koristi pri skrbi za pletersko gospodarstvo.

 

Kaj vam predstavlja največji izziv pri svojem delu? Kako je biti skrbnik tako velikega posestva?

Problem ni velikost posestva, izziv je njegova pestrost. Na trgu se naša steklenica sreča s konkurenco. Enologa ne bremeni problematika vinogradništva, tu so vsa področja kmetijstva in gozdarstvo pa še vzdrževanje objektov … Od začetka me je to, da premalo vem o posameznih področjih, izčrpavalo in utrujalo, potem pa človek sprejme svojo omejenost in šibkost ter s pomočjo svetovalcev dnevno rešiš, kar je v tvoji moči.

 

Poleg gospodarstva skrbite tudi za odnose z javnostmi. Vas je kdaj zamikalo, da bi delali kaj drugega?

Nikoli mi ni zmanjkalo izzivov, saj sem tudi po sprejemu službe v Kartuziji Pleterje še naprej honorarno poučeval na kmetijski šoli in pozneje na višji kmetijski šoli, poleg tega sem izvajal še selekcijo matičnih vinogradov, kar sem začel že kot študent in štipendist kmetijske zadruge. Naj omenim, da sem imel več kot 30 let licenco degustatorja in sem ocenjeval vina na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani in Kmetijskem zavodu v Novem mestu.

F010732 pleterje jost gantar photo m
kartuzija 02 v orig

Ste prvi, ki je zaposlen v kartuziji na tem mestu, a niste menih.

 

Kakšno je vaše sodelovanje z njimi?

Res je. Časi in pogoji dela so se spremenili, vse več je potrebne komunikacije, zato je tako delo težko združljivo z življenjem meniha puščavnika. Poznam vse menihe, nikakor pa jih ne želim motiti pri njihovem življenju in poslanstvu. Sodelujem in srečujem se predvsem s priorjem in prokuratorjem, da uskladimo naše delo, katerega osnovni cilj je ustvarjati in vzdrževati materialne in druge pogoje za življenje kartuzije. Kartuzija Pleterje je namreč edina še živeča kartuzija v slovanskem svetu.

 

V kartuziji ste vinogradniki, vinarji, sadjarji, imate drevesnico in cel kup drugih stvari, poleg tega ste zadolženi za vzdrževanje celotne kartuzije. Vaši vinogradi merijo kar pet hektarjev in pol. Katero vino pridelujete in kako?

Ker smo v središču Dolenjske, je seveda naše glavno vino cviček, na katerega smo ponosni in ga pri degustaciji vedno postrežemo kot prvo vino. Poleg cvička je tradicija pleterske kleti tudi mašno vino, ki je zvrst vrhunskih belih sort. To zvrst imamo v suhi in polsladki izvedbi. V boljših letnikih pa pridelujemo tudi vrhunska sortna vina, predikatna vina in penine.


Najprepoznavnejši proizvod kartuzije je prav gotovo pleterska hruška.

 

Se spomnite začetkov, kako se je pravzaprav začelo?

Za pobudnike in začetnike pleterske hruške se je javilo že kar nekaj avtorjev, ki naj bi menihom predlagali to zanimivost. Od starih menihov nisem izvedel, kateri je pravi, je pa dejstvo, da so začeli z vezanjem steklenic na plodiče hrušk pred približno 70 leti. Od začetka so imeli zelo nizke izplene, potem pa je vsak dodal kakšno izboljšavo v pridelavi in danes je to res naš najbolj prepoznaven pridelek.

 

Prepoznavnost kartuzije pa je ne le v znameniti hruški viljamovki in pleterskih vinih, temveč slovi tudi po mnogih pridelkih in produktih. Jih lahko omenite nekaj?

Poleg vin in hruške imamo še pestro družino drugih žganj in likerjev. V naši prodajalni lahko zmanjka kateri koli artikel, le brinjevec in grenčica morata biti vedno na zalogi. Ne bom pozabil telefonskega klica 90 let stare gospe iz Ljubljane, ki je rekla, da ni bila nikoli v življenju pijana, brez našega brinjevca pa ne zna živeti. Požirek zjutraj in potem je vse v redu. Ker ga takrat niso imeli v bližnji trgovini, jo je zajela panika.

TP2 0165
Pleterje kartuzija 3 1

Pomembna panoga kartuzije je tudi sadjarstvo.

 

Lahko poveste kaj več o genski banki sadik starih in odpornih sort sadnega drevja?

Ko sem začel delati v Pleterjah, je bilo še šest hektarjev visokodebelnih travniških sadovnjakov. Nekatera drevesa so bila že stara in so propadala, zato sem takoj pobral cepiče vseh sort in naredil manjšo kolekcijo 35 sort jablan. Leta 1991 ob obisku prvega slovenskega kmetijskega ministra dr. Osterca je nastala ideja o slovenski genski banki in tako smo v sodelovanju z biotehniško fakulteto zbrali več kot 160 različnih imen sort jablan in več kot 60 sort hrušk. Kasneje se je izkazalo, da so na različnih koncih Slovenije iste sorte poimenovali drugače, zato je različnih sort nekaj manj.

 

Koliko je staro najstarejše drevo ali trta?

Omenil bi trte za mašno vino, ki so vpisane v register z letnico 1928. Te trte so najbrž prinesli menihi iz Francije, saj so sorte chardonnay, sauvignon, beli pinot, sivi pinot, traminec in druge. Te stare trte še vedno lepo uspevajo, lepo rodijo pa tudi njihove potomke in ravno letos januarja smo iz teh starih in mlajših trt potrgali suhi jagodni izbor, ki bo, vsaj upajmo, v najboljši kondiciji, ko bodo trte stare 100 let.


Pleterje in sodelovanje s Termami Krka

 

Lahko opišete vaše sodelovanje in kako dolgo že traja?

S Termami Krka so lepo sodelovali že pred mojim prihodom v Pleterje in to sodelovanje uspešno nadaljujemo. Terme postrežejo gostom z našimi izdelki, ti pa potem pogosto obiščejo našo prodajalno in kupijo katero od naših dobrot. Pogosto pridejo skupine zdraviliških gostov tudi na ogled Kartuzije, Muzeja na prostem ali na degustacijo naših vin.

V vseh 32 letih dela v Pleterjah mi še nikoli ni bilo dolgčas. Delo je zelo pestro in običajno se je treba, tako kot na kmetiji, zelo hitro prilagajati glede na vreme in ostale zahteve. Žal je v zadnjih letih vse več administrativnega dela in raznih evidenc, brez katerih ne gre tudi na kmetih. Imam devet odličnih sodelavcev, ki so vešči del v vinogradništvu, sadjarstvu, kletarstvu, gozdarstvu in na drugih področjih. Tudi menihi sodelujejo po svojih močeh, še posebno na vrtu, ob trgatvi in drugih priložnostih. Vse, kar pridelamo in ne porabimo v samostanu, predelamo, pripravimo za trg in po možnosti sami prodamo. Tako se vzdržujemo. Ni nevarnosti, da bi bili bogati, saj skrbimo za tri hektarje streh, 2.600 metrov pokritega samostanskega obzidja … Hvaležni smo, da lahko s poštenim delom dostojno živimo in vzdržujemo hišo.

Jože Simončič, ekonomom Kartuzije Pleterje

Rad prispevam k obstanku žive kartuzije.

 

Kje sami najdete svoj mir in tišino?

Čeprav je moje delovno mesto na območju tišine, je pogosto razburljivo in napeto, zato resnično iščem in tudi najdem svoj mir v redni nedeljski hoji po gorjanskem grebenu pa tudi po drugih hribih, ko je to le mogoče. Čedalje bolj pa sem hvaležen tudi za čudovito okolje v vasi pod Gorjanci, kjer živim.

 

Že imate morda svojega naslednika, ki mu predajate svoje bogato znanje?

Že kar nekaj let je sodelavec mladi agronom, ki prevzema odgovornosti na našem posestvu, in prepričan sem, da bo uspešno nadaljeval moje delo. Vesel sem, da ima odnos do bogate dediščine in želi nadaljevati in nadgrajevati tradicijo na vseh področjih.


Obiščite Kartuzijski samostan v Pleterjih in skansen

Za obiskovalce je odprta stara gotska cerkev iz leta 1406, v kateri je na ogled multivizija o življenju menihov ter kulturnozgodovinskih zanimivostih kartuzije. V hišni prodajalni lahko kupite samostanske pridelke in izdelke, po naročilu pa lahko pokušate tudi pleterska vina. Degustacija vključuje 7 vzorcev vin, od cvička, mašnega vina, modre frankinje, predikatnega vina do penine. Sprehodite se tudi do Muzeja na prostem, slikovitega skansena, ki predstavlja staro tradicionalno kmečko domačijo s kozolcem in ostalimi gospodarskimi poslopji iz leta 1833.

 

Drča 1, Šentjernej

Kartuzija Pleterje (multivizija): 07 30 81 225, kartuzija.pleterje@rkc.si

Muzej na prostem: 041 639 191, info@skansen.si, www.skansen.si

Sorodne vsebine

Devetnajstica terasa Golf Grad Otocec

Kaj vse obiskati, ko smo na Dolenjskem?

Preberi
Terme krka Otocec kaj poceti

Obožujete fotografiranje? Otočec ponuja obilo motivov za fotografske navdušence.

Preberi