V Krajinskem parku Strunjan smo obiskali kmetijo Micheleja Tranija

Oljčno olje in kakiji iz Strunjana

Michele Trani je eden izmed pridelovalcev znamenitega strunjanskega kakija in ekstra deviškega oljčnega olja, skrbi pa tudi za mediteranski park Talasa Strunjan in oljke v njem.  

Michele Trani je pridelovalec ekoloških kakijev in ekstra deviškega oljčnega olja.

Posestvo ponuja čudovit razgled na strunjanski zaliv s pogledom na restavracijo Pinija ter piransko cerkev sv. Jurija. 


Vaša kmetija ima bogato tradicijo, kajne?

»Kmetija Trani obstaja od leta 1903, ko je naš pradedek začel gojiti jagode in zelenjavo. Odlična lega teras na sončni strani zaliva mu je omogočala zelo zgoden pridelek, tega pa so z barko vozili v Trst in tam zamenjali za to, česar doma niso imeli – za sladkor, blago ipd. Moj oče se je potem usmeril bolj v pridelovanje sadja – hrušk, breskev, nektarin in grozdja. Pred 16 leti pa sem postal nosilec kmetijske dejavnosti na naši kmetiji jaz. In ker je postajalo s sadjem vedno težje uspešno gospodariti, zaradi predpisov in zaradi vse večje, in to nizkocenovne konkurence iz Španije in Italije, sem se preusmeril predvsem v pridelavo kakijev in oljk za oljčno olje, drugo pa imamo zgolj za domačo porabo. Tako imamo zdaj hektar in pol oljčnika, nekaj na ravnini, večino pa v terasah, in 2,3 hektarja kakijev«.

Strunjan je poznan po nasadih kakijev …

»Res je, strunjanski kaki je izredno cenjen zaradi ekološke pridelave. Kmetje iz Strunjana smo se namreč organizirali in zaščitili poreklo. Ob dobri letini ga vsi skupaj pridelamo okrog 200 ton. Na naši kmetiji imamo zdaj okrog 480 kakijevih dreves in pridelamo približno 20 ton kakijev na leto. Kaki dozori pozno jeseni; obirati ga začnemo sredi oktobra. 90 odstotkov pridelka prodamo sami, od doma – na Dolenjsko, Notranjsko in Gorenjsko. Zorilnice za zdaj še nimamo, saj je povpraševanje tako veliko, da gre pridelek hitro k strankam. Kaki je namreč zelo zdrav sadež, bogat je z vitamini, minerali in antioksidanti, zato mu pravijo tudi hrana bogov«.

Ob dobri letini vsi pridelovalci v Strunjanu skupno pridelamo okrog 200 ton kakijev.

Kakijem pravimo tudi »paradižnik z okusom po medu« ali pa »zlato jabolko«. 

Druga pri vas prevladujoča kultura pa so oljke – tudi te gojite ekološko?

»Ja, tako je. Oljčnik obdelujemo ekološko, brez kemičnih sredstev. Pogost škodljivec, ki lahko naredi tu veliko škode, je, na primer, oljčna muha. Ta muha namreč vbode v še trde sadeže in vanje odloži jajčeca, iz katerih se izležejo ličinke – črvi. Ena muha lahko vbode 2.000 oljk v enem dnevu (!), zato jo je treba pravočasno uničiti. Mi jo uspešno tretiramo z vabo, ne s škropljenjem«.

Kakšno je vaše oljčno olje?

»Pridelujemo zelo kakovostno ekstra deviško oljčno olje. Za tako kakovostno olje pa ni pomembno le to, da so oljke pridelane ekološko, temveč tudi to, da od njihovega obiranja do stiskanja ne preteče več kot 24 ur. Pri nas je ta čas pravzaprav nič – oljke gredo v mletje takoj z drevesa – v eni uri je že olje. To je odlično, saj lahko začne masa, ki stoji dalj časa, fermentirati, kar pa je treba preprečiti, tako da olje čim prej izločimo. Oljke obdelujemo izključno mehansko – meljemo in centrifugiramo jih na dveh hitrostih, da se izloči voda in ostane le olje«.

Trani pravi, da si domačini med seboj pomagajo, nekateri pri njemu zmeljejo svoj pridelek.

Njihove oljke gredo iz drevesa takoj v mletje – v eni uri je tu že sveže olje. Hitrost od drevesa - do končnega iztiska pripomore h kvaliteti. 

Katere sorte oljk poznamo?

»Obstaja zelo veliko sort, več kot 40, in več kot 20 jih poznamo tudi v Istri. Po barvi jih delimo na belice in črnice, razlikujejo pa se tudi po času dozorevanja. Pri nas imamo zelo zgodne sorte, kot je npr. maurino, pa tudi pozne sorte. Domača, piranska sorta pa je, na primer, buga (buža). Za vlaganje so dobre npr. ascolane in štorte. Štorta je zelo zanimiva; to je slovenska avtohtona sorta, raste v Istri in nekaj tudi v Toskani. Ima značilno zvito koščico in je po njej tudi dobila ime. Zanje je značilno tudi to, da se meso zlahka loči od koščice«.

Skrbite pa tudi za 'naše' oljke, v Talasu Strunjan.

»Ja, res je. Že od leta 2010 skrbim za zelene površine okrog vaših hotelov in obiramo tudi vaše oljke, ki rastejo tik ob morju in solinah, pri restavraciji Pinija. Ni jih veliko, poberemo jih približno 44 kilogramov, iz njih pa pridelamo butično količino izredno kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja, ki ga v Termah postrežejo samo ob posebnih priložnostih«.

Obiranje oljk danes poteka veliko hitreje kot včasih, ko so oljke obirali na roke. 

Trani skrbi tudi za zelene površine okrog strunjanskih hotelov Term Krka in tudi ob restavraciji Pinija v Strunjanu. 

Kako pa domačini najraje uživate oljke in oljčno olje?

»Zelo cenimo in radi uživamo vse, od olja do oljk. Oljke vlagamo butično, za doma. Izvrstne so tudi vložene pečene, ki so prava specialiteta, je pa z njimi veliko dela, zato jih za zdaj pripravljamo samo za domačo porabo. Že od nekdaj pa doma vsi mi popijemo žlico oljčnega olja na tešče, vsako jutro. Mama si je tako pozdravila želodec, olje pa pomaga tudi pred kakšnim druženjem ob pijači – obda namreč želodec, zato se lahko tudi malo več spije, a naj ostane to med nami (smeh). Olje radi tudi malo polijemo po sirčku, po ribici ali pa vanj pomakamo kruh. To je izvrstna malica, fantazija«.

Kdo so kupci vašega oljčnega olja?

»Imamo zveste stalne stranke. Med njimi je tudi veliko vaših gostov. Letos pa imamo težavo, saj je bil pridelek zaradi majske zmrzali in poletne suše občutno manjši. To velja tako za oljke kot za kakije. In ker bi rad ustregel vsem strankam, da ne bi nobena ostala brez, bom moral vsakemu ponuditi manjšo količino. Večina jih to razume. Vesel sem, da se moje stranke zavedajo, kako zdravo je dobro oljčno olje, da ga zelo spoštujejo in ga znajo tudi skladiščiti. Za deviško oljčno olje namreč velja, da ni dobro, če ga skladiščimo na mrzlem. Če je temperatura v kleti manj kot 10 stopinj, bo olje kristaliziralo. To sicer ne pomeni, da se pokvari, a se ne čisti, ne naredi se usedlina in okus je potem drugačen, kot je pri nas. Bolje je, da se shranjuje v toplejšem okolju, od 12 do 15 stopinj. Hranimo ga v temnih steklenicah ali porcelanastih posodah«.

Na njihovi kmetiji se oljčnik obdeluje ekološko, brez kemičnih sredstev. 

Oljčno olje, še posebej ekstra deviško, vsebuje toliko dragocenih snovi, da mu na Primorskem pravijo tudi mediteransko »zeleno zlato«.  

Obiranje oljk in kakijev poteka v istem času – oktobra in novembra, kar pomeni veliko dela. Bo potem čas za dopust?

»Še kakšen teden bomo delali na oljkah in v oljarni, saj si domačini pomagamo med seboj in tako nekateri pri meni zmeljejo svoj pridelek. Potem pa začnemo obirati in razvažati kaki. Zatem se že začne rez v vinogradu, nato je na vrsti obrezovanje oljk, ki mora biti končano do marca, zatem pa že obrezovanje kakija – in že je tu maj. Maja se začne košnja … in tako naprej. Ampak meni je užitek delati, še posebej, če je lepo vreme. Začnem zjutraj in delam umirjeno, sam, na svežem zraku. Ko me kliče žena, ali pridem na kosilo, velikokrat sam raje ostanem kar do treh ali štirih, da nekaj zaključim. Proti večeru pa se dobimo s prijatelji, pečemo kostanje, kartamo in rečemo kakšno šaljivo. (smeh) Zdaj pa morate pokusiti, kaj smo letos pridelali …«


Sorodne vsebine

Zlati sadež za jesenske dni

Preberi

Punce, kako pa ve vzdržujete prijateljstvo? 

Preberi

Se nahajate na slovenski obali, pa ne veste, kaj vse bi si ogledali?

Preberi