Pojdi na vsebino

V teh koncih se skrivajo številne priložnosti za vznemirljiva doživetja v prvinski naravi

Divja narava v okolici Dolenjskih Toplic

Ali ste vedeli, da je le 5 kilometrov zračne črte od Dolenjskih Toplic čisto pravi pragozd? Da sta v bližnji okolici ledena jama, v kateri se led ohrani vse leto, pa tudi najdebelejša smreka v Sloveniji? Da se v potok Sušica, ki teče tudi skozi središče Dolenjskih Toplic, steka kar deset termalnih in deset kraških izvirov, in da so v zadnjem izmed njih opazili tudi človeško ribico?

Narava pomirja, razveseljuje in celo zdravi

To boste lahko občutili tudi ob obisku Dolenjskih Toplic in njihove okolice. Že ko se peljete proti Dolenjskim Toplicam, vam zelena Krka in ljubki zaselki ob vznožju gričev pripovedujejo, da teče življenje tu počasneje in da je tukajšnja narava zelo radodarna z lepotami. A je tako marsikje v Sloveniji. Ta dolina pa vendarle skriva še vrsto presenečenj. Prepustite se radovednosti in jih odkrijte … med dopustovanjem v Termah Dolenjske Toplice.

Pragozd Pečke, eden največjih ostankov pragozda v Sloveniji

Je naravni rezervat, namenjen znanstvenemu raziskovanju. Leži na nadmorski višini okrog 900 metrov in s površino 60 hektarov prekriva severovzhodno obrobje Kočevskega roga, v Rogu pa sta ob tem še dve pragozdni območji. V njegovem sestoju prevladujeta bukev in jelka, med zanimivimi posameznimi drevesi pa je tudi bodika, ki se z obsegom 78 centimetrov uvršča med najdebelejše bodike/Ilex aquifolium na Dolenjskem. Do pragozda se je mogoče pripeljati iz Podhoste ali Podturna, ker pa zanj ni smerokazov, priporočamo ogled z vodnikom.

Skrivnostni pragozd z vodnikom

Različni organizatorji pa ponujajo poleg tega tudi druga vznemirljiva doživetja v naravi: fotosafari z ogledom divjih živali (npr. medveda), kolesarske ture z e-kolesi, čolnarjenje s kanuji ali mini rafti po treh rekah, preživetje v naravi ipd.

Info: hotelska recepcija, TIC Dolenjske Toplice, www.green-adventure.eu, RideMe. 

Termalni vrelci

Termalni sistem Dolenjske Toplice je naravni pojav, kakršnih najdete na dinarskem krasu od Italije do Albanije le zelo malo. V hudourniški potok Sušica, ki teče skozi kraj, se na dobrih sedemsto metrih steka kar deset kraških in deset termalnih izvirov.

Hidrološka posebnost Dolenjskih Toplic so termalni izviri, katerih nastanek omogoča posebna tektonska zgradba ozemlja ob topliškem prelomu. Geologi so z vrtanjem ugotovili, da je kraški vodonosnik v krednih apnencih na globini pod 720 metri. Ključnega pomena za akumuliranje termalne vode na tej globini pa sta slabo prepustno narivno območje, ki preprečuje pronicanje kraške vode v globino, in pod njim akumulirana toplota.

Andrej Hudoklin iz novomeške Območne enote Zavoda RS za varstvo
terme dolenjske toplice2

Termalna vrelca v Dolenjske Toplice napolnjujeta sedem večjih termalnih bazenov – tri zunanje in štiri notranje

Njuna zdravilna termalna voda ima poleg ugodne sestave še eno dobro lastnost – je ena redkih izoakratoterm v Evropi, kar pomeni, da ima že na izviru podobno temperaturo, kot jo ima človeško telo. To omogoča, da je, na primer, v Jamski in Knežji bazen, to je nad prvo vrtino, ujeta skorajda deviška – dogrevati jo je treba le minimalno, le toliko, kolikor toplote izgubi zaradi filtracije.

4D dozivetje Potovanje k izviru zivljenja

V Sitarjevi hiši v središču Dolenjskih Toplic si lahko privoščite 4D-doživetje – Potovanje k (iz)viru življenja.

S pomočjo animirane 4D-simulacije se boste podali na potovanje v središče Zemlje in spoznavali geološke in hidrološke značilnosti ter raznoliko podzemno živalstvo Dolenjskih Toplic. Pustolovščina je "začinjena" tudi z dodanimi učinki – treslo vas bo in meglilo se bo; na pot po geoloških poteh pa vas bo popeljalo posebno raziskovalno vozilo "geopod". Zanimivo popotovanje pa ima še en namen – ozaveščati o pomenu pitne vode in varovanja vodnih virov. Foto: Enigmarium

Vodna pot – po sledeh človeške ribice

Znak, da je voda pitna, je tudi prisotnost človeške ribice, repate dvoživke, ki meri v dolžino do 30 centimetrov. Njen habitat so kraške podzemne vode, ki so glavni vir pitne vode pri nas, opazili pa so jo tudi v Sitarjevem studencu v Dolenjskih Toplicah, in sicer že leta 1825. Človeško ribico so ob tem odkrili še v treh dolenjskih občinah, in septembra bodo z informativnimi tablami označili 4 izvire, v katerih živi, in sicer so to poleg Sitarjevega studenca v Dolenjskih Toplicah tudi izvir za Javornikovo žago v Dvoru pri Žužemberku, Krška jama v vasi Krka v občini Ivančna Gorica in izvir Škauba v Mačjem Dolu pri Trebnjem.

Crna ribica 1
Jamski ježek in črna človeška ribica

Samo v črnomaljskem podzemnem svetu pa živi endemit črni močeril ali črna človeška ribica, skrivnostni sorodnik bele človeške ribice. Tu je živel že pred milijoni let, še pred nastankom kraškega sveta. In ker zaradi črnega telesca in rdečih škrg spominja na parklje, je prav po njih dobil znanstveno ime parkelj/Proteus anguinus. Videti ga je mogoče v raziskovalnem brbotalniku pri izviru Jelševniščice, kjer je tudi animacijski center. Nenadejano pa so v Dolenjskih Toplicah poleg človeške ribice odkrili tudi Boletovega jamskega ježka, za katerega je doslej veljalo, da je črnomaljski endemit.

Foto: Teo Delić

Divji potok 1
Divji potok

Struga Divjega potoka in njegova okolica malce spominjata na vintgar. Zaradi slikovitosti in urejene učne poti imenujejo potok, ki na prevladujoči dolomitni kamninski podlagi nalaga lehnjak in je tako ustvaril presenetljivo razgibano strugo, polno slapičev, tolmunov in brzic, tudi Skriti biser. Večina njegovega toka je po gozdu, zato je sprehod ob njem, po lepo urejeni poti z mostički, oznakami in zanimivimi opisi, v vročih poletnih dneh osvežilen, pozimi pa zaveten. Pot je lahka, krožna, dolga dva kilometra in pol, z izhodiščem v Črmošnjicah, z urejenega parkirišča sredi vasi (pri CŠOD Lipa). 

In ko ste ravno v Beli krajini ...

... zapeljite se tudi do znamenitih steljnikov na poti od Metlike proti Drašičem; ljubitelje narave bodo očarale preproge orlove praproti, nad katerimi se dvigajo bele breze. Belokranjski steljniki pa niso le značilna kulturna krajina tega konca Slovenije, temveč so tudi prava zakladnica rastlinskih in živalskih vrst. Po ogledih pa se lahko še osvežite ob katerem od jezov prelepe Kolpe.

Mehka kamnina lehnjak omogoca tudi reki Krki

Lehnjakovi pragovi na Krki

Mehka kamnina lehnjak omogoča tudi reki Krki, da ustvarja slikovite umetnine – jezove, brzice in otočke. Največ jih je na območju med Dvorom in Gornjim Kotom ter med Zagradcem in Žužemberkom, lepi pa so tudi na Otočcu. Ob lehnjakovih pragovih so nekdaj delovali številni mlini in žage  – v začetku 20. stoletja je delovalo kar 40 mlinov, ki so zdaj, razen Zajčevega mlina v Praprečah, opuščeni, in 24 žag. Na Krki sta možna čolnarjenje in rafting, to pa je še posebej atraktivno prav zaradi ponekod precej visokih jezov.

Slikovit izvir Krupe je tudi priljubljena instagramovska tocka.

Izvir Krupe in Krajinski park Lahinja

Izvir Krupe je najlepši izvir v Beli krajini in eden najlepših v Sloveniji. Krupa izvira izpod 30 metrov visoke zatrepne stene, nato pa se že po dobrih dveh kilometrih izliva v Lahinjo. Ob njenem izlivu lahko obiščete srednjeveški vodni grad Gradac. Pri Dragatušu, prav tako v Beli krajini, pa priporočamo še obisk Krajinskega parka Lahinja. Posebej zgornji tok reke Lahinje je bogat z naravno in kulturno dediščino – tu najdemo pestro rastlinstvo in živalstvo, zanimiv pa je tudi v kulturno-zgodovinskem pogledu, saj stoji na okljuku reke Lahinje eno redkih ohranjenih prazgodovinskih naselij v Evropi, vasica Pusti Gradec.

Skrivnostna dolina Luknja pri Prečni

Če si želimo še več prvobitne narave ali si želimo ogledati kakšno podzemno jamo, je za to primerna pešpot Luknja. V zatrepu tihe izvirne doline privre na dan, in to že tretjič,  reka ponikalnica Temenica – izvira pri naselju Javorje v občini Šmartno pri Litiji, prvič ponikne pri Trebnjem, vnovič pride na površje pod mogočno pečino v Zijalu pri Vrhpeči (tudi Zijalo je vredno ogleda!), po 8 kilometrih vnovič ponikne, pri Vrhovem, in se na površju  prikaže spet v Luknji. Tu je nekoč stal mogočen Lukenjski grad, med katerega  lastniki se omenja tudi Erazem Predjamski. Razvaline so še dobro ohranjene, v previsni steni nad gradom pa so si novomeški alpinisti uredili plezališče, do katerega vodi zavarovana markirana pot. V bližini je še Lukenjska podzemna jama s kapniško dvorano in sifonskim jezerom, iz katerega ob večjem deževju bruha voda in jamo zalije. Jamo je ustvaril vodni tok, ki je ločen od podzemeljske Temenice, v njej pa živijo različne jamske živali, med njimi npr. netopirji in rakci. Obisk jame je mogoč le v spremstvu jamarjev. Temenica je nekoč gnala grajski mlin in žago, ki sta bila postavljena leta 1908, danes pa stoji na tem mestu hidroelektrarna z dvema francisovima turbinama. Njena izvirna dolina je zavarovana kot naravni spomenik, ruševine gradu in žaga venecianka pa kot kulturni spomenik.

Naravoslovna pot med biotopi

V Zalogu blizu Prečne je urejena krožna učna sprehajalna pot, dolga 700 metrov, na kateri lahko opazujete ptice, dvoživke in rastlinje ali pa si samo zbistrite misli. Ob biotopih, nastalih v opuščenih opekarniških glinokopih, so urejeni leseni prelivi in manjši otoki ter lesena opazovalnica in talna opazovalnica za ptice. In ker je pot zanimiva tudi za šolarje in dijake, je tu mogoče organizirati tudi naravoslovne dneve.

Foto: biotopizalog.si

Vabljeni na odkrivanje skrivnosti ...

... in na oddih v Terme Dolenjske Toplice! Kam in kako na pot, vam bo svetoval naš animator Jani, zato se le ustavite pri njem ob informativnem pultu v hotelu Balnea. Izposodite si lahko tudi kolo oziroma se udeležite organiziranega izleta z avtobusom. Po izletu pa bosta prijala razvajanje v zdravilnih termalnih vrelcih in dobra, lokalna kulinarika. Dobrodošli!

Hotel Balnea Dolenjske

Oddih v Termah Dolenjske Toplice

Umetniški hotel z udobnimi sobami in vrhunskimi velneškimi storitvami.

Oddih že od

9200 EUR


(na osebo, na noč)
Izberi paket

Sorodne vsebine

Devetnajstica terasa Golf Grad Otocec

Kaj vse obiskati, ko smo na Dolenjskem?

Preberi
pohodniski teden otocec

Idilična Dolenjska privlači vse več ljubiteljev hoje in kolesarjenja. 

Preberi
Terme Dolenjske Toplice cujecnost cujeca hoja

V pomirjajočem ambientu hotela in velnesa Balnea, v zavetju zdravilnih termalnih vrelcev in prvinske narave boste odkrili poti, kako doseči notranjo umirjenost – stanje zen.

Preberi