Preverite, kaj svetuje nutricionistka Janja Strašek, univ. dipl. inž. živilske tehnologije.

Kako spremeniti prehranske navade, da bodo zdrave?

Svetuje: Janja Strašek, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, svetovalka za prehrano v Termah Šmarješke Toplice

»Stari rek, ki govori, da je navade zelo težko spreminjati. In v moji več kot 20-letni praksi na področju človeške prehrane se je izkazalo, da za slabe prehranske navade še zlasti velja, da jih zelo težko spremenimo ali pa jih celo ne zmoremo spremeniti.«

Janja Strasek terme krka smarjeske toplice nutricionistka

Navada je železna srajca

Ljudje, ki so (še) zdravi, imajo pa že prepoznane dejavnike tveganja, najtežje spreminjajo prav nezdrave prehranske navade v bolj zdrave. Tudi drugi, tisti, ki posledice nepravilnega prehranjevanja že čutijo, kot na primer diabetiki in hipertoniki, pa se posledic take prehrane ne zavedajo dovolj in potrebujejo za spremembo veliko motivacije in podpore.

Iz izkušenj, vam lahko povem, da ...

Ko ljudje nimamo izbire med zdravim in manj zdravim, ampak imamo na voljo le zdravo in varovalno hrano, se s tem hitro sprijaznimo in si skoraj brez slabe volje in pripomb privoščimo veliko zelenjave, belo meso ali ribe in različne kaše.
Ko pa imamo na izbiro tudi dunajski zrezek in ocvrt krompir, se bo veliko ljudi odločilo za slednje.

Zato vam svetujem ...

Ne smilite se sami sebi.
Začnite uživati v pripravi zdravih jedi.
Če je le možno, doma ne imejte zaloge nezdrave prehrane.
Jejte vedno z mislimi na hrano. In to počasi, z vztrajnim žvečenjem.
Lažje bo, če se bodo zdravo prehranjevali vsi družinski člani, ne samo vi.

Terme Smarjeske Toplice zdravo lokalno kakovostno slimfit jedilnik6

»Janja, koliko obrokov na dan mi priporočate«, je eno najpogostejših vprašanj

V zdravi prehrani se priporoča, da jemo petkrat na dan – tri glavne obroke in dva vmesna.
Med obroki je prav, da imamo nekajurni premor – dve do tri ure.
V tem času ne »grizljamo« različnih prigrizkov, ampak le pijemo, in to vodo.
Pomembno je, da jemo zadnji večji obrok (večerjo) vsaj dve uri pred spanjem. Večerjanje pozno zvečer odsvetujem - te razvade se čim prej odvadite!

Prehranjevanje naj bo obred. Hrano je treba dobro prežvečiti in jo prepojiti s slino. Prebavna pot se začne v ustih, ne v želodcu. Center za sitost in lakoto pa prav tako ni v želodcu, temveč v možganih.

Kako je pa s količino hrane?

Koliko hrane bomo zaužili čez dan, je odvisno od več dejavnikov: hranilne sestave obrokov, starosti, spola, telesne aktivnosti, zdravstvenega stanja …
S starostjo se potreba po energiji manjša in takrat ne potrebujemo več hrane z visoko energijsko vrednostjo, ampak vedno več hrane z visoko hranilno in biološko vrednostjo.
Če smo redno telesno aktivni, potrebujemo več energije. Gre zopet za naravno »bilanco stanja« v telesu.
Kolikor energije vnesemo v telo, toliko je moramo tudi »pokuriti«. Kurimo jo na različne načine: z bazalnim metabolizmom (poraba energije v mirovanju), gibanjem (delo in fizične aktivnosti) in umskim delom.
Različna zdravstvena stanja (presnovne bolezni, mirovanje, onkološka obolenja) lahko zmanjšajo ali pa celo povečajo potrebe po energiji in hranilnih snoveh. Taki ljudje naj se glede pravilne uravnotežene prehrane vedno posvetujejo z dietetikom.

Kaj pa sol?

Soli še vedno zaužijemo preveč.
Največkrat jo zaužijemo z različnimi slanimi prigrizki, siri, mesnimi izdelki, kruhi, tudi slanim pecivom.
Pomembno je, da pri kuhanju hrani ne dodajamo industrijskih začimbnih mešanic, obogatenih z natrijevim glutaminatom.

Jedem raje izboljšajmo okus z naravnimi dišavnicami in začimbami.

Vsem, ki stopajo na novo pot bolj zdravega življenja zato svetujem, da začnejo z majhnimi koraki. In da pri vsaki pozitivni spremembi, ki jo opazijo in se je iskreno razveselijo, vztrajajo.