Deutsch
Srpski
Hrvatski
Pусский
Italiano
English
V Strunjanu eno redkih naravnih rastišč nekaterih mediteranskih lepotic
V Krajinskem parku Strunjan, natančneje na rtu Ronek nad Mesečevim zalivom, je eno redkih naravnih rastišč prave sredozemske vegetacije v Sloveniji. Med opaznejšimi sredozemskimi vrstami je navadna jagodičnica (Arbutus unedo), ki ima tu svoje edino samoniklo rastišče v Sloveniji, ki je hkrati tudi njeno najsevernejše naravno rastišče.
Tu rasteta tudi hrapavi oponec (Smilax aspera) in navadna mirta (Myrtus communis). Mirtino eterično olje uporabljajo pri spopadu z okužbami dihal in sečil, včasih pa so ga tudi za nego kože, mirtine jagode pa lahko žvečimo za spodbujanje teka. Na le redkih rastiščih strunjanskega morskega obrežja pa naj bi še uspevala morska gorjuša (Cakile maritima), ki ji v Sloveniji grozi izumrtje.
Rastlina, ki je prava zakladnica vitamina C
Navadna jagodičnica je zaradi svoje lepote in nenavadnosti zelo cenjena kot okrasna rastlina. Plodovi so užitni, nekoliko grenki, bogati s kalcijem, kalijem in z vitaminom C. Slednjega vsebujejo celo 4x več kot pomaranče. Ponekod plodove predelujejo v marmelado ali žele, ali pa iz nje kuhajo alkoholno pijačo.
Pomoč pri okužbah dihal in težavah z želodcem
Mirtine modrikaste jagode izboljšujejo delovanje želodca in jih lahko žvečimo za spodbujanje teka. Cveti poleti, z drobnimi belimi in prijetno dišečimi cvetovi. V zdravilne namene se uporabljajo tudi mirtini listi.
Pozimi dragocena hrana za ptice
Hrapavi oponec je zimzelena vzpenjalka z ostrimi trni in usnjatimi listi. Cvetovi, zelo dišeči, so majhni, rumenkasti ali zelenkasti, zbrani v grozde. Cveti pozno jeseni, plodovi pa zorijo konec jeseni in pozimi. Sprva so plodovi rdeči, kasneje postanejo črni. Za ljudi niso okusni, so pa vir hrane za številne vrste ptic.
Užitna 'rukola' z morske obale
Morska gorjuša oz. morska rukola raste v slanem okolju, najraje na peščenih obalah. Žal je silno redka in je tudi pod rtom Ronjek skoraj ne najdete več. Na razvejanih steblih ima zelene veje, prekrite z mesnatimi sijočimi listi. Od maja do novembra cveti z belimi oz. nežno lila cvetovi. Plodovi imajo dva dela – zgornji del se odlepi in ga plima odplavi drugam, kjer bo seme kalilo, spodnja pa ostane. Rastlina vsako leto propade, a iz semena, ki ostane zakopano v pesku, spomladi vzklije nova. Morska rukola je bogata z jodom in vitaminom C, naj bi bila pa tudi antiseptična, diuretična oz. čistilna in krepčilna.
