Pojdi na vsebino

Katja Žugman

Prepoznajmo svoje potrebe s pomočjo čuječnosti in vadbe za sprostitev


Ko se začne življenje prevešati v drugo polovico, se začne marsikdo obračati navznoter, k sebi. Ocenjujemo to, kar smo že izpeljali, in pojavi se vprašanje: »Kaj je zame zares pomembno?«

To obdobje lahko prebudi tudi nemir in stisko, a je hkrati lepa priložnost za poglabljanje stika s seboj, je čas prespraševanja, kako želimo nadaljevati svojo pot. V tem obdobju nas lahko lepo podprejo čuječnost in druge psihofizične dejavnosti, ki pomirjajo in krepijo zavedanje.

Za učenje in za okrepitev notranje moči in vere vase ni namreč nikoli prepozno. Možgani so elastični in so sposobni učenja vse do konca. Enako tudi naše telo. Živost v nas pa prav tako vedno išče pravo pot.

Čuječnost prinaša v naše življenje več mirnosti in občutek varnosti. Deluje, kot bi vsak dan šivali padalo, da ga bomo lahko odprli, ko bo treba skočiti iz letala.

 


Sproščanje in čuječnost – sorodni veščini, ki pripomoreta k zadovoljnejšemu življenju

Veščini podobno učinkujeta, med njima pa je pomembna razlika.

Učinek obeh je bolj mirno, zadovoljno življenje in manj intenzivno doživljane stresa. A čuječnost je še nekaj več. Biti čuječen namreč pomeni biti 'buden' – vedeti, kje sem, kaj delam, zakaj to delam. S čuječnostjo krepimo prisotnost, zavedanje izkušnje, stik s seboj. Svojo pozornost usmerjamo v dogajanje v tem trenutku. Ta trenutek opazujemo in sprejemamo tak, kot je, radovedno in brez obsojanja ali vrednotenja.

Kadar vadimo čuječnost, vadimo pravzaprav stanje, kako »biti«, in ne živeti nezavedno, kot da nas vodi avtomatski pilot, pa tudi ne živeti z mislijo samo na delo, na doseganje pomembnih ciljev. Ko vadimo čuječnost, preprosto samo – smo.

Glavni namen tehnik sproščanja pa je takojšnje zmanjšanje napetosti in neprijetnih občutij. S temi tehnikami želimo doseči določen cilj, ne omogočajo pa prostora za odprto, radovedno raziskovanje lastne izkušnje tako kot čuječnost.

Raziskave kažejo, da omogoča čuječnost trajnejše in globlje zadovoljstvo, trajnejše koristi za duševno in fizično zdravje. Zaradi tega postajamo tudi naravno bolj hvaležni, rahločutni in sočutni, do drugih in do sebe. Lažje sprejemamo izzive, ki jih prinaša življenje, ker smo v sebi mirnejši, ker se bolj zanesemo nase. Čuječnost deluje, kot bi vsak dan šivali padalo, da ga bomo lahko odprli, ko bo treba skočiti iz letala.

Kdaj izbrati vaje za sproščanje in kdaj vaje čuječnosti

Čuječnost je treba vaditi redno, veščino čuječnosti je treba potrpežljivo vnašati v svoj vsakdan – in ko se bomo srečali z izzivi, jih bomo lažje sprejeli in jim bomo kos.

Vaje sproščanja pa izberemo, ko doživljamo močna čustva, telesno napetost, za katero čutimo, da ji v tistem trenutku ne bomo kos, da presega meje naše tolerance, mi pa se želimo pomiriti.

Pomembno je, da raziskujemo in odkrivamo, kaj je v danem trenutku za nas najboljše, in da obe veščini izvajamo s sočutjem in prijaznostjo do sebe.  


Meditacija za razvijanje čuječnosti – trije koraki za dih

To je preprosta vaja, ki jo lahko izvedete kadarkoli čez dan, pomaga pa izstopiti iz »avtomatskega pilota« in navezati stik s sedanjim trenutkom. Vajo se izvaja v treh korakih, vsak naj traja vsaj eno minuto.

 

 1. korak: Zavedanje tega trenutka

Povabite se v sedanji trenutek. Najprej se vzravnajte v dostojanstveno držo in zaprite oči. Nato nežno usmerite pozornost v trenutno doživljanje. Lahko se vprašate: »Kaj prinašam v ta trenutek?« Poskušajte opazovati – katera čustva so prisotna, kateri občutki, potrebe, misli prihajajo v ospredje. Zavedajte se tega, kar doživljate. Četudi je morda neprijetno, poskušajte opazovati radovedno, odprto, brez obsojanja, s sprejemanjem.

 2. korak: Pozornost usmerite na dihanje

Pozornost nežno preusmerite na dihanje. Samo opazujte – vdih, izdih, ni pa treba spreminjati ritma. Dihanje vam lahko služi kot sidro ... ko vam pozornost uide, se ne vznemirjajte, ampak prepoznajte, kam je ušla, in jo nežno preusmerite nazaj k dihanju.

 3. korak: Razširjanje pozornosti na telo

Polje zavedanja razširite z dihanja tudi na občutenje telesa kot celote, kot bi celotno telo dihalo. Zavedajte se tudi prostora okrog sebe in vsega, kar je prisotno v tem trenutku. Občutite telo od nog do glave in sledite dihanju – vdih v celotno telo, izdih iz celotnega telesa.

 

Ob zaključevanju meditacije se lahko ponovno vprašate: »Kako želim nadaljevati ta dan?«

Dihalna vaja za večjo variabilnost srčnega ritma

Po minutah za čuječnost si lahko vzamete še 10 minut za dihalno vajo, ki dokazano poveča variabilnost srčnega ritma. Večja variabilnost srčnega ritma kaže na zdrav fleksibilen avtonomni živčni sistem in torej veliko sposobnost aktivacije parasimpatičnega živčnega sistema, ki je odgovoren za počitek, regeneracijo in umirjenost telesa.

Kako izvajamo to vajo

Naredite 6 dihov na minuto – vdih naj traja 4 sekunde, izdih pa 6 sekund, dihajte s trebušno prepono. Tako dihajte 10 minut.

Če imate kakšno srčno-žilno ali respiratorno bolezen, pa bodite pri tej vaji previdni, kajti s takim dihanjem spreminjamo procese v telesu. Opazujte, ali vam je pri izvajanju vaje prijetno. Trajanje si lahko po potrebi prilagodite.

 

Skupinske vaje čuječnosti in sprostitvene dihalne vaje lahko brezplačno spoznate in preizkusite med oddihom v Termah Dolenjske Toplice.

Zen program v Termah Dolenjske Toplice (4 noči)

Vzemite si čas zase.

Program z energijskimi terapijami in masažami že od

89100 EUR


(na osebo)
Izberi paket

Sorodne vsebine

Cujecnost za Par dolenjske toplice terme

Oddih, ki vaju bo povezal

Preberi
Klavdija Belina Talaso Strunjan pomol morje

Klavdija Moškon Belina, organizatorka turističnih in športnih dejavnosti v Talasu Strunjan

Preberi
Terme Dolenjske Toplice notranji bazen

Naredite si uslugo in redno obiskujte savne in termalne bazene

Preberi