Deutsch
Srpski
Hrvatski
Pусский
Italiano
English
Med gosti in sodelavci cenjena in priljubljena fizioterapevtka
Poklicana za to, da pomaga ljudem spet na noge
Diplomirana fizioterapevtka Nadja Pršina je ena tistih dobrih vil v Termah Dolenjske Toplice, ki znajo bolnika postaviti na noge. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Bolnike namreč nauči, kako po poškodbi ali bolezni spet funkcionirati, kolikor je le mogoče, poleg tega pa jih opogumlja in motivira, da stalno skrbijo za svojo kondicijo in gibljivost po vrnitvi domov. Vliva jim voljo in optimizem, da sprejmejo svojo težavo kot izziv, ne pa kot nepremagljivega sovražnika.
Sprašuje: Jana Kovačič Petrovič
Kaj vas je napeljalo, da ste se odločili za poklic fizioterapevtke?
V Termah Dolenjske Toplice sem zaposlena od leta 1992, ko sem končala višješolski študij in opravila strokovni izpit, delala pa sem pa tu tudi že pred tem. Prvič sem prišla na počitniško prakso po tretjem letniku novomeške srednje zdravstvene šole. Takrat sem z navdušenjem opazovala fizioterapevte pri njihovem delu. To je opazila takratna vodja fizioterapije Rezka Arnuš in mi predstavila ta poklic, saj pred tem zanj nisem še niti slišala. Začutila sem, da bi to rada počela tudi sama.
Kot praktikantka sem se v kolektivu zelo dobro počutila, in tako sem se vračala vsako leto, vse do zaposlitve. Prepričali so me pestrost dela, dobre možnosti za nadaljnje izobraževanje in bližina, saj sem si prav tu ustvarila družino. Ko se je ta študijski program spremenil v visokošolskega, sem ob delu dokončala še visoko šolo. Diplomirala sem julija 2001.
Kateri bolniki prihajajo v Terme Dolenjske Toplice?
V Dolenjskih Toplicah obravnavamo bolnike z ortopedskimi, revmatskimi, nevrološkimi in onkološkimi obolenji in po poškodbah. K nam prihajajo gostje vseh starosti – od malčkov do starostnikov. V veliki večini so Slovenci, posamezni pa prihajajo iz tujine, predvsem iz sosednjih držav in tudi iz Nizozemske, Rusije in Švedske. Med gosti srečujemo tudi znane osebe z različnih področij življenja – športnike, kulturnike, znanstvenike, politike, gospodarstvenike ...
Kaj poskušate z rehabilitacijo doseči in kakšne metode uporabljate?
Glavni cilj rehabilitacije je pomagati bolniku, da zaživi v svojem domačem in delovnem okolju spet čim bolj kakovostno. Da bi to dosegli, izvajamo z njim različne terapije in vadbe, tudi v termalni vodi. Vsi ti tretmaji lahko uspešno povečajo gibljivost, moč in vzdržljivost in izboljšajo koordinacijo. Pomagamo si z različnimi tehnikami in pripomočki, npr. z elektroterapijo, različnimi žogami, elastičnimi trakovi, utežmi, napravami za izzivanje ravnotežja in spretnosti ...
V današnjih časih, ko se veliko sedi, veliko več kot nekoč, in se premalo gibljemo, je velik izziv, ohraniti zdrav gibalni sistem, sploh hrbtenico, kajne?
Tako je. Dolgotrajno sedenje ima veliko negativnih posledic, sploh za hrbtenico, kajti sedenje preobremeni medvretenčne ploščice, fasetne sklepe, ligamente in mišice ob hrbtenici.
Slabo pa vpliva tudi na druge organe, saj na primer upočasni peristaltiko črevesja in s tem povzroči zaprtje. Ker smo med sedenjem v sključenem položaju, je oteženo gibanje prsnega koša, to pa povzroča slabšo predihanost, kar je slabo za skoraj vse organe. Povešena ramena in sklonjena glava povečajo napetost v vratno-ramenskem predelu, to pa lahko vodi v glavobole in mravljinčenje rok. Dolgotrajno sedenje povzroča tudi skrajšanje mišic upogibalk kolka in kolen in otekanje nog zaradi slabše prekrvljenosti.
"Če moramo zaradi službe veliko sedeti, je nujno, da doma izvajamo vaje za hrbtenico."
"Le tako preprečimo bolečine in ohranimo zdrav skelet. Mišice je treba okrepiti, da so v oporo hrbtenici, sklepom in drugim kostem."
Če bi človeško telo in hrbtenico primerjali z rastlino, katera bi bila to?
Če bi iskala vzporednico med človeškim telesom in rastlino, bi telo primerjala z drevesom. Z nogami in trupom skrbimo za stabilnost in moč, tako kot se drevo učvrsti z močnimi koreninami in trdnim deblom. Z dobro gibljivimi rokami obvladujemo svojo okolico, podobno kot poskrbi razvejana krošnja za hranila, hkrati pa daje zavetje. Sama hrbtenica pa mora ostati gibka, a kljub temu čvrsta, kot mlada leskova veja.
Katere tri nasvete bi dali ljudem, ki presedijo 8 ur na dan ali pa še več, da bi preprečili s tem povezane deformacije in bolečine?
Da zmanjšamo negativne vplive, si moramo – prvič – najprej primerno urediti delovno okolje. Pomemben je ustrezen stol, in če delamo z računalnikom, so pomembni tudi primerna višina ekrana in tudi miška in podloga za miško, da ohranimo zdravo zapestje. Proti otekanju nog pomaga, če podložimo stopala.
Drugič, skrbimo za to, da med delom večkrat vstanemo in se razgibamo. Najmanj vsako uro! Ne imejmo vsega pri roki, da smo prisiljeni vstati, ko moramo iti po kaj. Med temi prekinitvami naredimo nekaj dihalnih vaj, se pretegnemo, napnemo oblopatične mišice, se sprehodimo in popijemo požirek vode. Spočijmo si tudi oči – s pogostim mežikanjem, mižanjem ali gledanjem v daljavo (po možnosti v zelenje).
Tretjič, redno telovadimo in okrepimo mišice, da so te v oporo hrbtenici, sklepom in drugim kostem. V Termah Dolenjske Toplice goste učimo vaj, ki naj jih izvajajo doma, v pomoč pa jim je knjižica z opisanimi vajami, ki jo dobijo pri nas.
V tem času je aktualno delo na vrtu, s tem pa so povezane tudi pogoste bolečine v križu. Kaj svetujete vrtičkarjem?
Breme, ki ga prestavljamo, naj bo čim bližje medenici. Premike izvajamo vertikalno, z vzravnano hrbtenico, napetimi trebušnimi in hrbtnimi mišicami ter k hrbtenici pomaknjenimi lopaticami.
Če ga dvigamo ali spuščamo pod nivojem medenice, izvedemo to s počepom, če pa breme dvigamo ali spuščamo nad nivojem ramen, pa si pomagamo s stabilno podlago, na katero se povzpnemo.
Zlasti spomladi, ko je dela največ, pazimo na pravilno uporabo orodij, saj bo delo tako prijetnejše. Pri uporabi orodij z dolgim ročajem ohranjamo napete mišice trupa in vzravnano hrbtenico.
Za natančnejša dela na zemlji se usedemo na pručko ali se namestimo v klečeč ali polklečeč položaj. V zadnjih letih so med vrtičkarji priljubljene visoke grede, ki so bolj prijazne do naše hrbtenice.
Nadja svetuje, da bremena dvigujemo s počepom, čim bližje medenici. Premike izvajamo vertikalno, z vzravnano hrbtenico in napetimi trebušnimi in hrbtnimi mišicami.
Se vas je kakšna zgodba katerega od bolnikov še posebej dotaknila?
Zanimivih življenjskih zgodb je mnogo, pravzaprav toliko kot bolnikov. Mnoge so res navdihujoče in te nam, zdravstvenim delavcem, večajo veselje do dela in krepijo zavest, da delamo nekaj dobrega. Tako je pred nekaj leti k nam prišel gospod z grdo poškodbo kolena. Ker je prej živel zelo dejavno, si je tak življenjski slog želel nadaljevati. Ob tem smo vsi kar malo zmajevali z glavo, a z delavnostjo in natančnim upoštevanjem navodil tudi izven časa terapije, se mu je stanje zelo izboljšalo. Tri tedne po končani terapiji smo dobili njegovo razglednico s štampiljko z vrha Krna!
Kako pa vi ohranjate zdravje? Kako si polnite baterije?
Nisem ravno športnica, sem pa veliko v gibanju. Najraje sem kje v naravi, pa naj bo to na travniku, v gozdu ali ob vodi. Pohodne palice so vedno z mano. K sreči je v Dolenjskih Toplicah, kjer živim, mnogo urejenih pohodniških poti »za na hitro«.
Z družino radi obiskujemo okoliške vrhove, raziskujemo Kočevski Rog, nekajkrat letno se vzpnemo naše hribe. V zimskem času, kolikor le morem redno, hodim na vodeno vadbo. Rada berem, zato že nekaj let sodelujem v bralni znački za odrasle, ki jo organizira novomeška Knjižnica Mirana Jarca. Zelo uživam pri ustvarjanju gledaliških predstav za otroke v okviru KUD Vesel teater. Tu pa je še naš velik vrt s sadovnjakom, ki ga ureja vsa družina; njegovi pridelki nam popestrijo prehrano.
»Najraje sem kje v naravi, pa naj bo to na travniku, v gozdu ali ob vodi. K sreči je v Dolenjskih Toplicah, kjer živim, mnogo urejenih pohodniških poti 'za na hitro'.»
Lepo, da vso družino povezuje tudi ljubezen do narave. Pa gredo otroci tudi poklicno po vaši poti?
Na svoje fante, to je na moža in sinova, in na to, kar dosegajo, sem zelo ponosna. Imamo veliko skupnih zanimanj, vendar je vsak uspešen na svojem področju, tako si bosta fanta iskala poklic v čisto drugih vodah.
Ste prejemnica letošnjega priznanja Term Krka za naj sodelavko. Čestitam! To pomeni, da vas zelo cenijo tudi sodelavci. Se dobro počutite v delovnem okolju, se s sodelavci dopolnjujete?
Priznanje za naj sodelavko mi veliko pomeni. Pomeni mi dokaz, da nam s sodelavci uspeva graditi dobre odnose. Vsi vemo, da to ni samoumevno. Mislim, da to naše dobro medsebojno razumevanje zaznavajo tudi gostje, saj vidijo, da smo si pri delu pripravljeni priskočiti na pomoč. To je eden od poglavitnih razlogov, da se na delovnem mestu dobro počutim, drugi pa so pestrost dela, spoznavanje različnih ljudi in veselje, ko z bolniki dosežem postavljene cilje. Zavest, da si nekomu pomagal, je neprecenljiva nagrada!
»Veliko mi pomeni, da se s sodelavci dobro razumemo. Mislim, da to zaznavajo tudi gostje, saj vidijo, da smo si pri delu vedno pripravljeni priskočiti na pomoč.«
Ob podelitvi priznanja za naj sodelavko Term Krka, maja 2023
»Nadja Pršina je najprej in predvsem predana svojemu poklicu fizioterapevta. Svoje delo – pravzaprav poslanstvo - opravlja strokovno, z veliko vneme in srčnosti. Bolnikom nudi tisto »nekaj več«, za kar so ji neizmerno hvaležni. Poleg tega pa je Nadja tudi sodelavka, kolegialna, na katero se vedno lahko zanesemo. Veseli smo, da jo imamo v svojih vrstah. Vedno zelo aktivno sodeluje v procesu dela, išče nove rešitve, vedno je tu, če rabimo dodatno delovno moč. S svojo strokovnostjo in dolgoletnimi izkušnjami je dober mentor mlajšim kolegom, študentom in predavatelj za goste-paciente. Prepričljiva ubesedovalka, vedno pripravljena sprejeti dodatne izzive za promocijo poklica in naših term.«
Sodelavci v Termah Dolenjske Toplice
