Zgodovina na kratko

Izredno bogate arheološke najdbe, še posebej iz halštatskega obdobja, kažejo na kar večtisočletno poselitev mestnega prostora, mesto pa je 7. aprila 1365 ustanovil ambiciozni habsburški vojvoda Rudolf IV. V burnih časih turških vpadov in vse do konca 18. stoletja je bilo mesto obdano z obzidjem in sta vanj pripuščala le dva vhoda, severni, poimenovan tudi Gorenja oziroma Ljubljanska vrata, ter južni oziroma Dolenja ali Karlovška vrata. Novomeški glavni trg pa je dobil svojo značilno obliko v 2. polovici 16. stoletja in je bil takrat eden najlepših v deželi. Tudi po prenovi leta 2019 je bil razglašen za najlepše novourejeno mestno jedro v Sloveniji.

Cvetoči halštat

Kulturni in gospodarsko ugodni evropski tokovi so na Dolenjskem sprožili razcvet predvsem zaradi bogatih površinskih najdišč železove rude in obvladovanja tehnologije taljenja in kovanja železa že tisoč let pred našim štetjem. To odkritje je osupnilo številne raziskovalce evropske preteklosti, in so to obdobje poimenovali tudi cvetoči halštat Dolenjske. Pri tem razcvetu je imelo pomembno vlogo prav Novo mesto, v tistem času eden pomembnejših evropskih centrov. To potrjujejo številne tukajšnje evropsko pomembne najdbe, med katerimi še posebej izstopajo situle in predmeti, povezani s situlsko umetnostjo, ter številni izjemni stekleni, jantarni, kovinski in lončeni predmeti. Ogledate si jih lahko v Dolenjskem muzeju.

Rotovž na Glavnem trgu

Najbolj prepoznaven arhitekturni motiv Glavnega trga so arkadni hodniki na zgornjem delu trga, izstopajoča stavba s poudarjenim sprednjim delom pa je mestna hiša, rotovž, sedež mestnega vodstva; v današnji historicistični podobi je bila sezidana v začetku 20. stoletja – zgradil jo je Josip Olivo leta 1905 po načrtih arhitekta Wolfa iz Kranjske stavbinske družbe. Njena reprezentativna glavna fasada je oblikovana z novoromanskimi in novogotskimi stavbnimi elementi, pred njo pa stojita kipa Dragotina Ketteja in Janeza Trdine, delo Jakoba Savinška, postavljena leta 1955.

Kettejev vodnjak

Marmorni sedmerokotni vodnjak, na katerem so vklesani verzi Kettejevega soneta Na trgu,  je bil izdelan po zamisli arhitekta Marjana Mušiča. Postavljen je bil leta 1955 na mestu, kjer je pred tem, do leta 1903, stal litoželezni vodnjak.

Pesnik Dragotin Kette

Pesnik Dragotin Kette je v letih od 1896 do 1898 v Novem mestu obiskoval gimnazijo. Tu je z Bojanom Drenikom ustanovil skrivno dijaško Zadrugo in v njej deloval kot tajnik in prva pesniška avtoriteta. Bral je svoje pesmi, imel govore in deloval tudi kot literarni kritik. Prvo leto je stanoval v Kandiji, nato pa v hiši ob vznožju današnjega Kettejevega drevoreda. po njem se je velikokrat sprehajal in tu dobil navdih za svoje pesmi. Njegove balade tematizirajo med drugim pesnikovo osamljenost in povezanost z naravo.

Konec leta 1897 se je v kapiteljski cerkvi nesrečno zaljubil v Angelo Smola, poročeno Vojska. Nedosegljiva Angela je bila Ketteju pesniški idol, njena lepota je spodbudila njegove ljubezenske pesmi, cikle sonetov, gazele in druge lirske pesmi. V tistem času je družina Smola živela na Glavnem trgu, zato je tam danes postavljen vodnjak z njegovimi verzi, posvečenimi Angeli. Po maturi je bil vpoklican v vojsko, v Trst, in je moral Novo mesto zapustiti. (Vir: Wikipedija)

Kandijski most

Železni most, ki povezuje staro mestno jedro s Kandijo, premošča Krko na spodnjem delu Glavnega trga. Kovičena konstrukcija, ki se pne čez Krko v enem, 75 metrov dolgem loku, je ena redkih, najstarejših tovrstnih konstrukcij pri nas. Most je bil zgrajen leta 1898. Sprehod po njem ponuja lep pogled na znameniti Breg, kapiteljsko cerkev in na frančiškanski samostan, končuje pa se ob spomeniku slavnemu olimpionik, doma iz Novega mesta, Leonu Štuklju. Poleti lahko na prireditvi občudujete junake, ki z mostu skačejo v Krko. Na ostankih južnega  dela mestnega obzidja je ob koncu 18. stoletja zrasel znameniti predel, poimenovan Breg, ki predstavlja enega najljubših mestnih motivov za slikarje in fotografe.

Breg

Novomeški Breg je s svojo izredno izpostavljeno lego na skalnatem obrobju historičnega mestnega jedra nad reko Krko gotovo ena najslikovitejših znamenitosti mesta. Tu je nekdaj živel predvsem revnejši sloj meščanov, ki se je ukvarjal s pridelavo zelenjave, pranjem perila in sušenjem mesa. Breške gospodinje pa so do 2. svetovne vojne tudi sprejemale na stanovanje dijake novomeške gimnazije, zato se jih je med Novomeščani prijelo ime 'študentske mame'.

Cerkev sv. Lenarta, frančiškanski samostan in stara gimnazija

Frančiškani so se naselili v Novem mestu v 15. stoletju, ko so se zaradi turške nevarnosti iz Bele krajine umaknili na varen kraj tostran Gorjancev. Samostan so si zgradili leta 1472 zraven cerkve sv. Lenarta. V stoletjih do danes sta doživela samostan in cerkev različne prezidave in dozidave, tudi po požaru leta 1664, ohranili pa sta se oltarni podobi in Pieta na steni med kapelama, delo slikarja Valentina Metzingerja.

Samostanska knjižnica je najstarejša knjižnica v Novem mestu; datira v konec 15. stoletja in ima okoli 12.000 knjig, med njimi največjo dragocenost inkunabule. Tudi v samostanu je med drugimi tudi vrsta Metzingerjevih slik. Od leta 1746 pa vse do 1870 pa so frančiškani v Novem mestu vodili tudi gimnazijo in ta je pustila mestu pomemben pečat, saj so se na njej šolali poznejši pomembni slovenski ustvarjalci. Tradicijo te šole neprekinjeno nadaljuje današnja novomeška gimnazija.

Šance in obrambno obzidje

Na Šancah imenujejo Novomeščani prostor na vrhu starega mestnega jedra, za stolno cerkvijo. Tu je ohranjen največji del novomeškega obrambnega obzidja, ki je mesto nekaj stoletij uspešno varovalo pred turškimi in drugimi vpadi in mu varovalo tudi pridobljene mestne privilegije.

Stolna cerkev sv. Miklavža

Gotska cerkev svetega Miklavža na vrhu mestnega jedra je najimenitnejši spomenik mesta in eden njegovih osrednjih simbolov. Od leta 2006, ko je bila ustanovljena novomeška škofija, je to stolna cerkev, pred tem je bila kapiteljska (od leta 1493). Na glavnem oltarju je od konca 16. stoletja osrednje umetniško delo v tem mestu, slika svetega Miklavža, delo slavnega beneškega slikarja Tintoretta. Cerkev znatno bogatijo še orgle, Metzingerjeve slike v stranskih oltarjih in klopi na koru.

Spomeniški kompleks 'na vratih'

Ta del mestnega jedra (Rozmanova ulica) je trenutno še v preurejanju, meščani pa se že veselijo novih kotičkov za počitek in druženje. Na vratih je spomeniško območje s tremi kipi, manjšim parkom in markantnim poslopjem knjižnice. Na tem prostoru so bila v srednjem veku, ko je bilo mesto obdano z obzidjem, Gorenja oziroma Ljubljanska vrata. Glavni vhod v stari del knjižnice ohranja svojevrstno vez s številnimi gradovi v bližini, saj ga krasijo portal z med vojno požgane graščine Ruperč vrh, stebra, ki sta iz tedaj požganega imenitnega gradu Soteska, in v loži elementi z gradu Hmeljnik.

Meščanom in turistom prijazno okolje

Novomeščani imajo radi naravo. Mnogi so si zato na bližnjih vinorodnih gričih uredili zidanice, tudi drugim pa daje mesto veliko priložnosti za stik z naravo. Ob reki Krki sta urejena sprehajalna pot – Župančičevo sprehajališče – in športni park na Loki, mestna gozdova Ragov log in Portoval pa sta idealna za jutranji tek, družinske sprehode in tudi gobarjenje. Z griča Marof, na katerega se pride skozi znameniti Kettejev drevored, se odpre pogled na mesto in bližnje Gorjance. Po Krki lahko supate ali čolnarite (z mestne plaže na Loki), organizirane skupine pa popeljejo tudi s splavom (ob najavi).

Prenočišče

Le 5 kilometrov od Novega mesta, na Otočcu, lahko prenočite v hotelu Šport 4* in se od tu do Novega mesta odpravite kar s kolesom. Kolo si lahko izposodite v hotelu. Svetujemo vam, da si rezervirate aktiven vikend program Predani strastem ali pa Romantični oddih v dvoje.

Unovčite lahko turističen bon. Rezervacije: 08 20 50 300 ali booking@terme-krka.eu.