Deutsch
Srpski
Hrvatski
Pусский
Italiano
English
Poizkusite jih lahko v Strunjanu
Napolitanska pica pod Unescovo zaščito
Pozabite na bele prte, dolge degustacijske menije in orokavičeno strežno osebje – premnogim izmed nas nič ne presega poulične hrane. In ni bolj ultimativne poulične specialitete, kot je pica.
Besedilo: Kaja Sajovic
Davno, preden so pice postale gurmansko doživetje s testom z drožmi in obložene z dragimi sestavinami, kot so škampi ali kaviar, davno, preden so Pariz, Kopenhagen in New York zasedle hipsterske picerije, je bila pica hrana revežev. Na ulicah Neaplja so jih – obložene z mastjo, česnom ali sirom in baziliko – sprva prodajali za drobiž. Čeprav so pici podobne jedi oziroma fokače v Sredozemlju pekli že dolgo pred tem, korenine moderne pice izsledimo v Neaplju v 17. stoletju. Ker je bila njena priprava poceni in preprosta, je naglo postala najbolj priljubljena in najpogostejša hrana delavskega razreda.
V ostale italijanske pokrajine in nato onkraj meja Italije se je razširila precej kasneje
Leta 1889 sta italijanski kralj Umberto in kraljica Margherita obiskala Neapelj in se tako preobjedla gala obedov, da sta naročila pico. V čast kraljici naj bi tako neapeljski picopeki pripravili tipično napolitansko pico s paradižnikom, sirom in baziliko, pri čemer so bile sestavine izbrane načrtno, da bi posnemale barve italijanske zastave. Tako se je rodila pica margerita.
Za pravo, originalno napolitansko pico tako še vedno velja pica s paradižnikom (ti morajo biti sorte San Marzano ali Pomodorino del Piennolo del Vesuvio s pobočja Vezuva) in mocarelo (ta mora biti bivolja iz Kampanije oziroma Mozzarella di Bufala Campana ali pa fior di latte). Pogojno Neapeljčani priznavajo le še pico marinaro.
Pica je prehodila dolgo pot od časov neapeljskih ulic, čeprav jo še vedno lahko najdete tudi tam. Je kulinarična umetnina, ki je od leta 2017 pod Unescovo zaščito kot pomembna svetovna nesnovna dediščina. Prav tako ima v Italiji zaščiten status, zato se morajo picerije, ki svoje pice oglašujejo kot napolitanske, držati tudi strogih pravil Zveze neapeljskih pic (Associazione Verace Pizza Napoletana).
Napolitanske pice v Strunjanu
Vseh teh načel se držijo tudi v restavraciji Pinija v Strunjanu, v kateri pripravljajo prave napolitanske pice po vseh opisanih postopkih, zanje pa uporabljajo zgolj sestavine s predpisanim poreklom, kot so paradižnik San Marzano dell`agro Sarnese-Nocerino, sir Fior di latte dei Monti Lattari in bivolja mocarela Campana. Ob pestri paleti klasičnih in belih napolitanskih pic lahko v Piniji naročite tudi dodatke, ki bodo vašo pico še nadgradili, pa naj gre za artičoke, kuhan pršut, dimljeni sir provola ali pa slanino Lardo Pata Negra, bivoljo mocarelo Campana ali črne olive.
Kaj dela napolitanske pice tako posebne
- Testo se pripravlja ročno po posebnem postopku, ki mu zagotavlja rahlost in lahko prebavljivost ter tudi sposobnost oblikovanja zelo na tanko (ne več kot 3 mm).
- Za testo se uporabljajo le moka, voda, sol, kvas in oljčno olje. Ker se kvasu za vzhajanje ne doda sladkor, testo vzhaja počasneje.
- Sestavine nadeva so iz pokrajine Kampanija, kar zagotavlja pici poln in skladen okus.
- Pečejo se v posebni krušni peči pri visoki temperaturi 485 stopinj Celzija, in to zelo na hitro, zgolj od 60 do 90 sekund.
