Oksitocin izloča možganska žleza hipotalamus, ustvarja pa občutek nežnosti in potrebe po dotiku in objemu, zato mu rečemo tudi hormon nežnosti ali ljubezni. Poveča se ob stiku s kožo, npr. pri objemu, spolnosti, dojenju. Dotiki sproščajo in pomirjajo, vendar to pri enih ljudeh občutimo, pri drugih ne – kemija je ali pa je ni. Zanimivo je dejstvo, da ni snovi, ki bi jo bilo mogoče zaužiti, da bi imeli več oksitocina. Za ta hormon je značilno tudi, da njegova koncentracija zelo hitro naraste in hitro tudi upade oz. se vrne na poprejšnji nivo. Oksitocin pa vpliva tudi na zmanjševanje občutka strahu in niža raven stresnega hormona kortizola in krvni tlak.

Kako povečujemo raven oksitocina? Priporočamo veliko objemov, dotikanja in nežnosti. Pohvalite in pobožajte svoje otroke, svoje bližnje, delite komplimente, igrajte se s kužkom ali mačko, privoščite si masažo.   

Serotoninu rečemo ljubkovalno tudi hormon sreče. Izloča ga nadledvična žleza, deluje pa kot stabilizator razpoloženja, saj vpliva na občutek veselja, evforije in volje do življenja. Zmanjšanje koncentracije serotonina doživljamo kot razdražljivost, brezvoljnost, utrujenost in pomanjkanje energije. Raziskave tudi potrjujejo, da lahko povzroči njegovo pomanjkanje poslabšanje stanja pri sladkorni bolezni. Raven serotonina se dvigne, če jemo ogljikove hidrate. Hiter učinek ima, na primer, košček čokolade.

In kako dvignemo raven serotonina s svojo dejavnostjo? Pojdimo na svež zrak, na sprehod v naravo, na sonce. Plavajmo (tudi pozimi na prostem, na primer v termalnem bazenu), kolesarimo, hribolazimo, pojdimo na morje. Ugodno vpliva tudi čuječna meditacija.

Tudi endorfin se izloča v možganih, deluje pa podobno kot morfij, zato mu pravijo tudi protibolečinski hormon ali endogeni (notranji) morfij. Izloča se namreč v stanju bolečine in naporov in tako povečuje vzdržljivost. Koncentracija endorfina se poveča, na primer, med intenzivno vadbo, na izpitu, med porodom in po njem, zato se po takem naporu počutimo zadovoljne, evforične. Z njegovim delovanjem povezujejo tudi pretirano angažiranost s telesno vadbo, ko se zdi, da je tak posameznik zasvojen s prijetnimi občutki po vadbi.

Z endorfinom pojasnjujejo nekateri tudi delovanje akupunkturnih igel, ki po naravni poti blažijo bolečine. Ta hormon nastaja tudi, ko občutimo zadovoljstvo, na primer med smehom, jedjo, orgazmom. V prehrani vplivajo na raven endorfina temna čokolada, pekoče začimbe in živila, ki vsebujejo veliko vitamina C (sadje in zelenjava), pa tudi vonji, na primer vonj vanilje in sivke.

Dopamin veča budnost, dejavnost in pozornost, pomembno vlogo pa igra, skupaj s serotoninom,  tudi pri občutenju 'metuljčkov v trebuhu', torej pri zaljubljenosti. Imenujejo ga tudi hormon nagrade, saj nas motivira, da se potrudimo in izpolnimo nalogo ali dosežemo cilj. Dopamin ustvarja navdušenje v pričakovanju dosežka ali lepega dogodka.  Preveč dopamina ustvarja nemir in tesnobo, prenizka koncentracija pa utrujenost, slabo koncentracijo in depresivno razpoloženje. Izločanje tirozina, predhodnika dopamina, spodbudijo v prehrani beljakovine, pa tudi morska hrana, ker vsebuje veliko maščob omega 3.

Kako lahko še vplivamo na dopamin? Tvorba dopamina se poveča, ko smo organizirani in ko izpolnimo to, kar smo si naložili. Sprošča se, ko smo ustvarjalni in ko pričakujemo dober rezultat oz. ugodje in smo zadovoljni sami s seboj. Zato se potrudimo, končajmo naloge, ki smo si jih naložili, in praznujmo svoje male zmage!