Pojdi na vsebino

Anita Ogulin na zdravljenju v Termah Dolenjske Toplice

Hvaležna sem za medicinsko in terapevtsko osebje, ki mi pomaga na poti skozi bolezen

Predana humanitarka in prostovoljka Anita Ogulin že skoraj vse življenje nesebično pomaga ljudem v stiski. Vrsto let je bila motor in duša Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, saj je bila njena dolgoletna sekretarka in nato tudi predsednica, hkrati pa tudi vodja izredno uspešnega projekta Botrstvo. V zvezi še vedno aktivno sodeluje kot prostovoljka, čeprav je že v pokoju in se ob tem sooča tudi s hudo boleznijo. Obiskali smo jo med rehabilitacijo v Termah Dolenjske Toplice.

Sprašuje: Jana Kovačič Petrovič     Foto: Nika Judež

Dobrodošli pri nas, gospa Ogulin, zelo smo počaščeni, da ste si za zdravljenje izbrali Dolenjske Toplice. Za začetek najinega pogovora pa vas prosim, da našim bralcem na kratko predstavite dejavnost Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje.

ZPM Ljubljana-Moste Polje smo ustanovili po drugi svetovni vojni, da bi izboljšali življenja otrok, zadovoljili njihove osnovne potrebe in uveljavili njihovo pravico do zdravega razvoja, enakosti in enakovrednosti. In tako že več kot 70 let ustvarjamo programe za otroke in mladostnike in s temi programi vstopamo tudi v družine.

Ko smo po osamosvojitvi Slovenije pri družinah zaznavali vedno več revščine in poglabljanje neenakosti med otroki, predvsem učenci in dijaki, smo zasnovali celostne programe za še bolj neposredno pomoč otrokom, mladostnikom in družinam v stiski. In na nas se je obračalo vedno več ljudi, ki so že bili v revščini ali so drseli vanjo. Starše smo opremljali z znanji in starševskimi kompetencami, in postali smo glasnik za njihove težave.

Naša organizacija se deli na tri področja; vsako je entiteta zase, zaobjemajo pa celotno področje zdravega razvoja otrok, mladih in družin. Programi s področja humanitarnosti so Botrstvo v Sloveniji, Veriga dobrih ljudi in Enota pravna točka. Med programi s področja družinske dinamike in zdravja sta Večgeneracijski center Skupna točka in program Dobro sem. Zadnje področje, področje za prostočasne aktivnosti, pa vključuje letovanja, tabore, zimovanja, počitniško varstvo, izlete in potovanja ter ekskurzije za najstnike.

Znano je, da tudi družba Krka sodeluje z vami pri enem zelo pomembnih projektov za pomoč najbolj ranljivim, to je otrokom in mladini, ki se soočajo s težavami v družini. Kako konkretno poteka ta pomoč?

Že v devetdesetih smo ugotovili, da doživljajo otroci družin, ki so v revščini ali vanjo drsijo, vse večje čustvene in duševne stiske, da izražajo to vse bolj in na različne načine in da jih pehajo celo v življenjsko nevarnost (samopoškodovanje, poskus samomora, različno družinsko nasilje in nasilje nad sošolci, vrstniki, umik iz družbe vrstnikov in podobno). Zato smo na ZPM Ljubljana Moste-Polje pred že skoraj 20 leti vzpostavili program psihosocialne podpore in pomoči otrokom, mladim in njihovim staršem v čustveni, vedenjski in duševni stiski.

K sodelovanju smo povabili tudi psihologe, psihiatre, terapevte in druge strokovne delavce, in ti najranljivejšim že ves ta čas učinkovito pomagajo. Uvedli smo še program mediacije kot mirnega reševanja sporov v družinah in tudi medvrstniško mediacijo, ki smo jo širili po osnovnih šolah. Ta pomoč poteka po vsej Sloveniji.

Ta program je kot izjemno pomemben in koristen spoznalo tudi podjetje Krka, d. d., ki nam že vrsto let pomaga uresničevati terapevtsko pomoč otrokom, mladim, staršem in drugim ranljivim skupinam z letnimi donacijami. Krki smo za to podporo in pomoč, ki je nujno potrebna in daje izjemno dobre rezultate, iskreno hvaležni iz vsega srca. 

Gotovo vas zgodbe pomoči potrebnih prizadenejo in izčrpajo. Kaj počnete v prostem času, kaj vam vrne energijo?

Hoja. Sprehod. Branje. Redne dejavnosti – gospodinjstvo in moja otroka ter vnuka, pa moja Sava, ker je moj dom v bližini te reke. V Savo sem desetletja odlagala probleme in tegobe, ki jih nisem mogla deliti z drugimi. In ob Savi so nastajale ideje za programe in projekte, ki smo jih s strokovnimi sodelavci nato postavili v čas in prostor in jih tako zavzeto in učinkovito uresničujemo.

 Potrebujem naravo – hojo in zrak –, ker se tu počutim svobodno.

Najbolj pa me napolnijo z energijo moji bližnji – družina in ljudje, ki jih imam rada. Seveda mi je najlepše, ko lahko objamem moja zlata vnuka, ki živita v tujini. Nismo pogosto skupaj, a se imamo tako zelo radi, da nenehno komuniciramo.

Lep je tudi dan, ko od nas odhajajo uporabniki, ki smo jim celostno pomagali in jih ob tem toliko opremili z znanjem in veščinami, da sami nadaljujejo dostojno življenje. Lepo mi je, ko izvem, da je otrokom, ki smo jim pomagali, uspelo končati šolo, pridobiti želeni poklic, uspeti na različnih strokovnih in poslovnih področjih, ustvariti čudovito družino in dobre odnose. Doživljajski so dnevi med veselimi in srečnimi otroki v naših počitniških programih in domovih in dnevnih dejavnostih.

In dušo mi polnijo tudi čudoviti strokovni sodelavci, prostovoljci, vzgojitelji, animatorji. Ekipa ZPM Ljubljana Moste-Polje je srčna ekipa dobrih, zagnanih, odgovornih ljudi, za katero sem preprosto ves čas hvaležna in nanjo tudi ponosna. Verjamem, da se bom kmalu znova fizično vrnila mednje, ne zgolj na daljavo.

Kako ste se soočili z diagnozo, je bilo bolezen težko sprejeti? Vam je bolezen spremenila načrte za prihodnost in vaš pogled na svet?

Priznam, da je bilo in je še vedno težko. Imam kronično levkemijo in mnogocelični limfom B. Na začetku nisem zmogla sprejeti občasne večje fizične odvisnosti od tuje pomoči, pa naj gre za strokovno medicinsko pomoč ali pomoč svojcev. Sem pa že povsem sprejela, da bolezen prinaša vzpone in padce, da je boj z njo neizprosen in da terja zares precejšnjo psihično in tudi fizično moč. In še vedno verjamem, da ga bom izbojevala.  

Zavedam se, da sem pretiravala v skrbi za druge. Da nisem hotela prisluhniti sporočilom lastnega telesa. Bila so. Včasih sem res želela preveč. Na to so me velikokrat opozarjali moji najdražji – družinski člani, pa strokovni sodelavci, prijatelji in znanci.

 

A še vedno sem ista Anita. Osebnostno se zaradi bolezni nisem spremenila. Prišla pa sem do spoznanja, da moram poskrbeti zase, da bom nato zmogla poskrbeti še za vse druge, ki nas potrebujejo. V prihodnosti se bom predvsem bolj trdno zavzemala za stvari, ki so zame pomembne, in ne bom odstopala od svojih načel.

Kaj pa vas je pripeljalo na rehabilitacijo prav v Dolenjske Toplice? Ste bili pri nas tudi že kdaj prej?

Kot pridružen problem onkološki bolezni so mi morali nedavno zamenjati kolk. In po uspešni operaciji mi je zdravnik prof. Dolinar, ki sem mu zares močno hvaležna za hiter in uspešen operativni poseg, svetoval rehabilitacijo v Termah Dolenjske Toplice. Dejal je, da velja to zdravilišče za enega najboljših rehabilitacijskih centrov. In s to oceno se popolnoma strinjam.

Letošnji obisk pa ni bil prvi. V vaše bazene smo prihajali sem in tja družinsko, ko sta bila otroka še mlajša. In veselo je bilo vsakič, ko sem lahko v vaš zunanji bazen pripeljala cel avtobus otrok na enodnevnem humanitarnem izletu. Res navdušena sem tudi nad vašim urejenim parkom in čudovito naravo v okolici. Nad urejenimi sprehajalnimi potmi. In ker je narava zdravilka, je to ena od zares veliko odlik Term Dolenjske Toplice.

Kako so vplivale na vaš vsakdan vaše zdravstvene težave pred to rehabilitacijo?

Vsak dan se soočam z izzivi, saj je telesna bolečina ves čas prisotna. Ne morete verjeti, koliko zmore človek prenesti. Kljub številnim težavam, ki sestavljajo moj vsakdan, pa nisem izgubila upanja, da mi bo uspelo. Vem, da ne bom povsem ozdravela, rada pa bi stabilizirala stanje tako, da mi bo omogočalo nadaljevanje znane življenjske poti.

Življenje z rakom je vsakodnevna bitka. Vsak, ki to preživlja, se gotovo tako kot jaz bori za ohranjanje notranje moči in vere – da bo zmogel v nove dni, ki prinašajo svoje izzive. Zato je to obdobje prežeto s tako veliko hvaležnostjo za življenje samo, za svojce, prijatelje, znance. Pa seveda za medicinsko in terapevtsko osebje, ki ti pomaga na poti skozi bolezen.

 

In to je pot, na kateri ceniš vsako malenkost in najdeš veselje v tako preprostih stvareh, kot je, recimo, opazovati polžka, ki prečka pot, in mu pomagati, da pride nepoškodovan na drugo stran. 

Po operaciji kolka sem še dodatno zbolela, za različnimi virozami, ki so mi povsem pobrale moč. In sem bila res močno odvisna od pomoči svojcev. Zato je bilo moje stanje pred prihodom na rehabilitacijo zelo zelo slabo.    

Lahko poveste, kako poteka rehabilitacija v Termah Dolenjske Toplice in katere storitve oziroma terapije so vam najbolj všeč? 

Deležna sem zares celostne rehabilitacije. Fizikalne, elektro stimulativne in protibolečinske terapije, pa masaže, zdravniških pregledov z večkratnim pregledom krvi in celotne termalne, prehranske in nastanitvene ponudbe. Celostni rehabilitacijski program je tako popoln, brezhiben, s tako prijaznimi in sočutnimi strokovnimi delavci, da sem hvaležna čisto vsakemu za prav vse, kar mi je bilo dano v Dolenjskih Toplicah.  

 

Za vami sta že dva tedna terapij, kako se počutite sedaj? 

Po skoraj končani rehabilitaciji lahko rečem, da se počutim resnično prerojeno. Celovita nega in prilagojena obravnava sta bistveno izboljšali moje fizično in duševno počutje, me okrepili, mi vrnili moč, kar pomeni, da se bom lahko vrnila med sodelavce in zgodbe našega vsakdana tudi fizično. 

Zato naj veljata moj poklon in iskrena zahvala vodstvu in prav vsem, ki tako lepo – strokovno, spodbudno, odgovorno, odprto, prijazno in sočutno – skrbite za naše zdravje, dobro počutje in vse, kar sodi zraven. Resnično globoko sem hvaležna za predano ekipo strokovnjakov, ki me je vodila skozi proces rehabilitacije in me opolnomočila z orodji in podporo, potrebno za ponovno vključitev v življenje in prostovoljstvo. 

 

Kako pa so vam všeč preostale storitve v Termah Dolenjske Toplice? 

Najprej moram omeniti osebje, ki izžareva strokovnost, prijaznost in toplino. Njihova predanost delu se kaže v vsakem medsebojnem stiku. Ustvarjajo prijetno in podporno okolje, s čimer se trudijo zagotoviti udobje in dobro počutje vsakega posameznika, za katerega skrbijo. Njihov sočutni prijazni pristop ima ključno vlogo pri spodbujanju pozitivnega zdravilnega ozračja, in zaradi tega je rehabilitacijski center kraj spodbude in upanja. In opažam, da ga doživljajo tako, kot ga doživljam sama, tudi drugi gostje.

Tudi namestitev je čudovita, s prostorno čisto sobo in okusno, izbrano in zares nadvse široko kulinarično ponudbo. Vsi vidiki so presegli moja pričakovanja. Posebej pa sem uživala v raziskovanju čudovite narave okoli hotela, ki ponuja slikovite sprehajalne poti in potopitev v tisto čudežno gozdno kopel, ki mi je polnila dušo in telo z energijo, kisikom in barvo dreves.

 

Ste se morda udeležili tretmajev čuječnosti? 

Udeležila sem se dveh tretmajev, za več ni bilo časa. In obe izkušnji sta mi pomagali pri soočanju s stresom, ki je ves čas sestavni del mojega življenja. Verjamem, da mi bodo osvojene tehnike pomagale vsaj delno izboljševati počutje. 

 

Ste si med rehabilitacijo lahko tudi oddahnili, ali so družine tudi v tem času potrebovale vašo pomoč? 

Terapije so načrtovane tako, da imamo gostje čas tudi za regeneracijo. Kljub temu pa sem bila ob zdravljenju ves čas v stiku s sodelavci, pogosto so klicali tudi uporabniki. Najbolj me je presunila zgodba deklice, ki je živela sama z mamico, ki je v tem tednu izgubila boj z boleznijo. Za siroto srednješolko bomo seveda poskrbeli. Toda taka izguba pusti pri vsakem otroku, ne glede na podporo okolja, posledice in praznino, ki je ne izbrišeta ne še tako veliko prizadevanje vseh nas ne čas. 

 

So vas drugi gostje morda prepoznavali in vas nagovarjali? 

Ja, zaradi prostovoljstva sem kar precej prepoznavna. Tokrat mi je bila omogočena lastna soba, pa tudi zaradi narave bolezni se moram malo izogibati stikom, da ne bi bolezen napredovala. Seveda pa sem z veseljem spregovorila z ljudmi, ki poznajo naša prizadevanja in se prav tako soočajo z boleznijo. In seveda smo izmenjali izkušnje in drug drugemu glasno izražali podporo. 

 

Imate morda kako sporočilo ali nasvet za druge, ki se soočijo s tako boleznijo? 

Rak je huda bolezen, ki je še vedno prevelik tabu. Ob njej namreč vsak najprej pomisli na najslabše. Želim pa si, da bi vsi pomislili na to, kar je za vsakogar, ki zboli, neobhodno – kako naprej? Kako v življenje? Kako v zgodbo, ki bo ohranila upanje, da se tuzemna pot z boleznijo še ne končuje? 

Ob izkušnji, ki jo imam, priznam, da mi je bilo najtežje povedati, kaj se mi je zgodilo. Deliti strah in stisko, da ne bom več z mojimi najdražjimi in vsemi drugimi, ki jih imam rada in jih cenim. Strah me je bilo izgubiti zaupanje, da zmorem naprej kljub tej hudi bolezni. 

Zato se mi zdi pomembno, da o izkušnji govorimo naglas. Kajti bolnikov, ki se zdravijo zaradi raka, je ogromno. In zelo pomembno je, da prejmejo iskrene informacije o tem, čemu se bo treba odpovedati, kaj lahko pričakujejo. Uspehi zdravljenja se resda merijo v številkah, a dokler človek živi, še ni statistika. In vsak od nas bolnikov mora upati in si ohranjati in krepiti moč in vero v nadaljevanje življenja. 

 

Bi Dolenjske Toplice priporočali? Komu? 

Dolenjske Toplice bi najprej priporočila vsem, ki potrebujejo strokovno obravnavo, pomoč in podporo, pa naj bo to po poškodbi, ob soočenju z boleznijo in podobno. Sloves, ki ga imate, je več kot na mestu. 

Enako pa bi jih priporočila tudi vsem, ki si želijo ohraniti in okrepiti zdravje. Pa tudi takim, ki potrebujejo odmik v naravo, ki si želijo duševnega in fizičnega ravnovesja, ki si želijo miru in sprostitve. Ki želijo nekaj več kot le počitnice na off. Dolenjske Toplice so naravni rezervat zdravja, z osebjem, kot sem že dejala, ki ves čas izžareva toplino, spoštovanje, strokovnost in predanost. 

Gostovanje v tej oazi lepote pa bi priporočala tudi vsem, ki se ukvarjajo s turizmom, tako ali drugače, za zgled, kajti nihče ne more prezreti tega, da je za vsem, kar ponujate in predstavljate, tudi izjemno vodstvo. In to je vredno posnemanja. 

Terme Dolenjske Toplice

Dolenjske Toplice so eno najstarejših zdravilišč v Evropi. Z današnjo sodobno ponudbo kopaliških, zdravstvenih in drugih storitev so privlačen cilj za goste, željne oddiha sredi narave, blagodejnih učinkov termalne vode, vrhunskih velneških storitev in boljšega zdravja. Pridite in preverite, zakaj nas imajo radi gostje vseh generacij, od blizu in daleč.

Bi še kaj radi sporočili našim bralcem?

Zaključila bi s priporočilom bralcem – toplo jim priporočam, da naj najprej slišijo sami sebe. Kajti če sami nismo stabilni, močni in usklajeni s svojim telesom, ne moremo biti takšni v odnosih, ki jih gradimo.

Pomembno je, da slišimo um in telo in da ne potlačimo čustev, ampak jih znamo prepoznati, izraziti in ravnati skladno s tem, kar čutimo. Pa naj gre za razmerja v družini ali na delu.

In bralcem želim tudi, da bi doživeli tudi vsaj kak teden tu, v Termah Dolenjske Toplice, v tem tako prijetnem, zdravilnem, sproščujočem in prijaznem okolju z ljudmi, ki jim je mar za goste. In da bi bili ponosni na to, da imamo pri nas tako zgledno urejeno zdraviliško-turistično destinacijo.

Terme Dolenjske Toplice Hotel Balnea druzina 30

Oddih v Termah Dolenjske Toplice

Umetniški hotel z udobnimi sobami in vrhunskimi velneškimi storitvami.

Oddih že od

10800 EUR


(na osebo, na noč)
Izberi paket

Sorodne vsebine

janez hocevar rifle terme krka 1448

Celo življenje so mi govoril, da nimam možganov, sedaj me pa možganski 'kapič prtegne' (smeh). 

Preberi
mlada koronarna bolnica terme krka 1 1

Tatjana Lazar o izkušnji z infarktom in rehabilitaciji v Termah Krka

Preberi
Terme Krka turisticni boni

Privoščite si vrhunski oddih v Termah Krka ... Poglejte si razloge, zakaj!

Preberi