Da bodo kolena močna in zdrava

Nasvet fizioterapevta

Da bodo kolena močna in zdrava

Kolena so eden najbolj obremenjenih sklepov v človeškem telesu, zato so težave z njimi pogoste. In ker nam poškodbe, obraba ali bolezni kolenskega sklepa znatno zmanjšajo kakovost življenja, je dobro vedeti, kako jih pred tem obvarovati in tudi kako jih zdraviti.

Vodja fizioterapije v Termah Šmarješke Toplice Roman Šiler, mag. fizioterapije

Poškodbe

Vzrokov za težave s koleni je veliko. Pogosto so to poškodbe in med njimi najpogosteje ruptura, pretrganje sprednje križne vezi:

na leto beležimo 30 takih poškodb na 100.000 ljudi,

kar pomeni, da si v Sloveniji poškoduje sprednjo križno vez vsako leto več kot 600 ljudi.

Vzroki za poškodbe kolena tičijo predvsem v slabi telesni pripravljenosti in v dejstvu, da začenjamo ljudje po 30. letu izgubljati mišično maso, kar je eden naravnih procesov staranja. To vrsto mišične atrofije imenujemo sarkopenija.

Druga vrsta atrofije, inaktivnostna atrofija oz. oslabelost sprednje stegenske mišice, tj. kvadricepsa, pa nastane zaradi nedejavnosti, zaradi premalo gibanja. To je lahko posledica poškodbe ali pa degenerativne bolezni in s tem povezanih bolečin v kolenih, vse pogosteje pa sta razlog tudi sedeče delo in neaktivno, sedeče življenje nasploh.

Degenerativne bolezni

Kolena pa so lahko prizadeta tudi zaradi kronične patologije, kakršna je na primer artritis (artroza), eden najpogostejših vzrokov obolevnosti in invalidnosti pri nas. Artroza kolena ali gonartroza je postopno obrabljanje hrustanca v kolenskem sklepu, tako razgrajanje hrustančnega materiala pa zmanjšuje stabilnost kolena in lahko povzroča tudi hude bolečine in omejenost gibanja.

Preprečevanje težav s koleni in rehabilitacija

V Termah Šmarješke Toplice, Termah Dolenjske Toplice in v Talasu Strunjan izvajamo vrsto aktivnosti za preprečevanje poškodb in obrabe kolen, med našimi najpomembnejšimi storitvami pa je zdravljenje, tj. zdraviliška rehabilitacija po poškodbah, operacijah in boleznih lokomotornega sistema, torej tudi kolen.

Vsem gostom, ki prihajajo v naše hotele, bodisi na oddih, na počitnice, na zdravljenje ali celo na izobraževanje, ponudimo preventivne dejavnosti, in to pogosto brezplačno. Udeležijo se lahko nordijske hoje, plavanja, vodne aerobike, hidrogimnastike, tudi kolesarjenja, daljših pohodov in telovadbe, organiziramo pa tudi predavanja o pomenu gibanja. Tako jih skušamo motivirati za več gibanja, za aktiven življenjski slog, ki dobro vpliva na zdravje in vitalnost.

Izvajamo pa tudi rehabilitacijo po operacijah, poškodbah in boleznih kolena – ambulantno ali z nastanitvijo. Pri tem so nam v pomoč metode kinezioterapije, elektroterapije (diadinamični tokovi, interferenčni tokovi, TENS, laser za biostimulacijo, magnetoterapija) in hidroterapije, ki povečujejo mišično maso in moč mišic, zmanjšujejo bolečine in izboljšujejo gibljivost.

Terme Šmarješke Toplice, Terme Dolenjske Toplice in Talaso Strunjan

V naših centrih za zdravljenje in rehabilitacijo se med drugim ukvarjamo z boleznimi in stanji po poškodbah in operacijah gibal

kolenskega sklepa, goleni, gležnja in stopala,
kolka, medenice in stegnenice,
ramenskega obroča, komolca, zapestja in malih sklepov prsta,
hrbtenice.

Obiščete lahko tudi specialistične ambulante. Na področju zdravljenja gibal so to

ambulante fizikalne in rehabilitacijske medicine,
ortopedske ambulante.

Roman Šiler, mag. fizioterapije, opozarja na pomen redne vadbe v vseh življenjskih obdobjih.

Z redno vadbo se začnimo ukvarjati pravočasno, že takrat, ko še ne boli.

Vadbene obremenitve lahko delimo na dve ravni: vadba za zdravje in vadba za izboljšanje telesne pripravljenosti. Pri starejši populaciji se navadno osredotočimo na vadbo za zdravje.

Vadimo tri- do petkrat na teden.

In kako naj poteka tak trening zdrave osebe?

Najprej se ogrejemo, npr. s hitro hojo ali na kolesu – 10 min.
Nato raztegnemo mišice, ki jih bomo obremenili.
Sledi aerobni trening zmerne intenzivnosti – 30–60 min. To je gibalna aktivnost, ki jo lahko izvajamo daljši čas; med njo se povečata srčni utrip in frekvenca dihanja, vendar se še vedno lahko nemoteno pogovarjamo. Taka vadba nas zmerno utrudi.

Naredimo od osem do deset različnih vaj, vsako z 8 do 15 ponovitvami; naredimo 3 do 4 take serije.

Za ohlajanje pa minuta počasne hoje z izvajanjem dihalnih vaj po principu vdih skozi nos, izdih skozi usta, vendar ne zelo intenzivno.

Pomembno!

Če imamo poškodovano ali obolelo koleno, je treba temu prilagoditi tudi vaje in stopnjevanje vadbe, kot sta nam svetovala zdravnik ali fizioterapevt.

Če želimo ohraniti dobro gibljivost in zdravje sklepov do pozne starosti, se moramo zavedati, da imamo vse niti v svojih rokah – ne smemo se zanašati na dobre dedne danosti in – če se malce pošalim – na pravočasno 'menjavo rezervnih delov'.